Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Novo leto – novi koledar, Gašper Rojko (1742-1819) teolog iz Metave pri Mariboru - rektor Karlove univerze v Pragi, začetki mladinskega periodičnega tiska na Slovenskem, Ljubljani elektrika iz mestne elektrarne
Časovno štetje je kronološka delitev časa na dneve, mesece in leta. Tako je omogočena določitev zaporedja zgodovinskih dogodkov in njihove morebitne pomenske zveze. Mera za dan je polni zasuk Zemlje – Sončev dan, ki je dolg 24 ur. Ker pa niti leto niti mesec nista mnogokratnik Sončevih dni, so nastale razlike. To je skušal urediti Julij Cezar leta 46 pred našim štetjem. Svetoval mu je grški astronom Sosigen iz Aleksandrije. Začetek leta je določil 1. januarja namesto 1. marca. Ta koledar pa je reformiral papež Gregor Trinajsti leta 1582 tako, da je četrtku, 4. oktobru 1582, sledil petek, 15. oktober. Koledarsko leto pa je skrajšal. Ta način računanja časa so sprejeli skoraj po vsem svetu, v začetku predvsem v katoliških deželah, v pravoslavnih pa se je zadržal julijanski koledar. /Posnetek/ Nam je pojasnil zgodovinar prof. dr. Janez Marolt, upokojeni predavatelj zgodovine starega vzhoda in antične zgodovine na Filozofski fakulteti v Mariboru in medicinske latinske terminologije na Medicinski fakulteti v Ljubljani.
Teolog, filozof in cerkveni zgodovinar Gašper Rojko se je rodil leta 1744 v Metavi pri Mariboru. Študiral je v Gradcu in na Dunaju ter nato kot kaplan služboval v Selnici ob Dravi in Svečini. Od leta 1774 je na graški univerzi predaval cerkveno zgodovino, ta predmet pa je osem let pozneje na povabilo cesarja Jožefa Drugega začel predavati v Pragi. Na prehodu iz 18. v 19. stoletje se je tam posvečal cerkvenemu pravu. Cesar Franc Prvi ga je imenoval na visok položaj gubernialnega svetnika češke dežele. Leta 1797 pa ga je praška univerza izbrala za rektorja. Gašper Rojko se je zapisal v češko zgodovino predvsem s knjigo o zgodovini Konstanškega koncila, v kateri je naklonjeno pisal o verskem reformatorju Janu Husu. Ta je bil na začetku 15. stoletja prav tako rektor Karlove univerze v Pragi in pozneje zaradi kritike zanemarjanja vrednot Katoliške cerkve tistega časa v Konstanci kot krivoverec sežgan na grmadi. To obdobje je za nacionalni spomin velikega pomena, saj 6. julij – dan usmrtitve Jana Husa, na Češkem slavijo kot državni praznik. Teolog, filozof in cerkveni zgodovinar Gašper Rojko je bil nazadnje stolni prošt pri cerkvi Vseh svetnikov v Pragi. Umrl je leta 1819 in je pokopan na danes opuščenem pokopališču Malostransky hrbitov – Mala četrt – v praškem okraju Smichov.
Korenine slovenskega mladinskega periodičnega tiska segajo v sedemdeseta leta 19. stoletja, ko je 1. januarja pred 150 leti začel izhajati katoliški list Vrtec. Njegov urednik je bil Ivan Tomšič, vsebinska zasnova pa je segala od zabave prek izobraževanja do krščanske in domovinske vzgoje. Vanj so pisali najpomembnejši slovenski mladinski ustvarjalci od Frana Levstika in Janeza Trdine do Otona Župančiča, Dragotina Ketteja, Josipa Murna in Josipa Vandota. Sredi devetdesetih let 19. stoletja je Vrtec dobil še prilogo Angelček, ugasnil pa je dobro leto pred koncem druge svetovne vojne. V 20. stoletju je imel tekmeca v liberalnem mesečniku Zvonček, ki so ga izdajali učitelji, sprva združeni v Zvezi avstrijskih učiteljskih društev.
Spomladi leta 1897 so začeli na Slomškovi ulici v Ljubljani graditi mestno elektrarno, na današnji dan leta 1898 pa je mesto “zažarelo v električni svetlobi”. Javne trge in ulice je v začetku osvetljevalo 794 žarnic in 48 obločnic. Električno luč so napeljali tudi v več javnih poslopij. Sprva je imela elektrarna le malo zasebnih odjemalcev, saj so ljudje z nezaupanjem gledali na to novost. Vendar je elektrifikacija Ljubljane počasi napredovala in čez leto dni je bilo že 148 odjemalcev s približno 6.500 žarnicami in ducatom elektromotorjev. Mestna elektrarna ljubljanska je delovala vse do 60-ih let prejšnjega stoletja; takrat je njeno vlogo prevzela toplarna v Mostah. Leta 1988 so prvo ljubljansko elektrarno razglasili za tehniški spomenik, zdaj pa imajo v njej prostore umetniške dejavnosti.
Vsem, povsod /še najbolj zanesljivo ob radiu/, vse dni, v največji možni meri, na najbolj zaželene načine ... sreče, zdravja in veselja v letu 2021 !
6267 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Novo leto – novi koledar, Gašper Rojko (1742-1819) teolog iz Metave pri Mariboru - rektor Karlove univerze v Pragi, začetki mladinskega periodičnega tiska na Slovenskem, Ljubljani elektrika iz mestne elektrarne
Časovno štetje je kronološka delitev časa na dneve, mesece in leta. Tako je omogočena določitev zaporedja zgodovinskih dogodkov in njihove morebitne pomenske zveze. Mera za dan je polni zasuk Zemlje – Sončev dan, ki je dolg 24 ur. Ker pa niti leto niti mesec nista mnogokratnik Sončevih dni, so nastale razlike. To je skušal urediti Julij Cezar leta 46 pred našim štetjem. Svetoval mu je grški astronom Sosigen iz Aleksandrije. Začetek leta je določil 1. januarja namesto 1. marca. Ta koledar pa je reformiral papež Gregor Trinajsti leta 1582 tako, da je četrtku, 4. oktobru 1582, sledil petek, 15. oktober. Koledarsko leto pa je skrajšal. Ta način računanja časa so sprejeli skoraj po vsem svetu, v začetku predvsem v katoliških deželah, v pravoslavnih pa se je zadržal julijanski koledar. /Posnetek/ Nam je pojasnil zgodovinar prof. dr. Janez Marolt, upokojeni predavatelj zgodovine starega vzhoda in antične zgodovine na Filozofski fakulteti v Mariboru in medicinske latinske terminologije na Medicinski fakulteti v Ljubljani.
Teolog, filozof in cerkveni zgodovinar Gašper Rojko se je rodil leta 1744 v Metavi pri Mariboru. Študiral je v Gradcu in na Dunaju ter nato kot kaplan služboval v Selnici ob Dravi in Svečini. Od leta 1774 je na graški univerzi predaval cerkveno zgodovino, ta predmet pa je osem let pozneje na povabilo cesarja Jožefa Drugega začel predavati v Pragi. Na prehodu iz 18. v 19. stoletje se je tam posvečal cerkvenemu pravu. Cesar Franc Prvi ga je imenoval na visok položaj gubernialnega svetnika češke dežele. Leta 1797 pa ga je praška univerza izbrala za rektorja. Gašper Rojko se je zapisal v češko zgodovino predvsem s knjigo o zgodovini Konstanškega koncila, v kateri je naklonjeno pisal o verskem reformatorju Janu Husu. Ta je bil na začetku 15. stoletja prav tako rektor Karlove univerze v Pragi in pozneje zaradi kritike zanemarjanja vrednot Katoliške cerkve tistega časa v Konstanci kot krivoverec sežgan na grmadi. To obdobje je za nacionalni spomin velikega pomena, saj 6. julij – dan usmrtitve Jana Husa, na Češkem slavijo kot državni praznik. Teolog, filozof in cerkveni zgodovinar Gašper Rojko je bil nazadnje stolni prošt pri cerkvi Vseh svetnikov v Pragi. Umrl je leta 1819 in je pokopan na danes opuščenem pokopališču Malostransky hrbitov – Mala četrt – v praškem okraju Smichov.
Korenine slovenskega mladinskega periodičnega tiska segajo v sedemdeseta leta 19. stoletja, ko je 1. januarja pred 150 leti začel izhajati katoliški list Vrtec. Njegov urednik je bil Ivan Tomšič, vsebinska zasnova pa je segala od zabave prek izobraževanja do krščanske in domovinske vzgoje. Vanj so pisali najpomembnejši slovenski mladinski ustvarjalci od Frana Levstika in Janeza Trdine do Otona Župančiča, Dragotina Ketteja, Josipa Murna in Josipa Vandota. Sredi devetdesetih let 19. stoletja je Vrtec dobil še prilogo Angelček, ugasnil pa je dobro leto pred koncem druge svetovne vojne. V 20. stoletju je imel tekmeca v liberalnem mesečniku Zvonček, ki so ga izdajali učitelji, sprva združeni v Zvezi avstrijskih učiteljskih društev.
Spomladi leta 1897 so začeli na Slomškovi ulici v Ljubljani graditi mestno elektrarno, na današnji dan leta 1898 pa je mesto “zažarelo v električni svetlobi”. Javne trge in ulice je v začetku osvetljevalo 794 žarnic in 48 obločnic. Električno luč so napeljali tudi v več javnih poslopij. Sprva je imela elektrarna le malo zasebnih odjemalcev, saj so ljudje z nezaupanjem gledali na to novost. Vendar je elektrifikacija Ljubljane počasi napredovala in čez leto dni je bilo že 148 odjemalcev s približno 6.500 žarnicami in ducatom elektromotorjev. Mestna elektrarna ljubljanska je delovala vse do 60-ih let prejšnjega stoletja; takrat je njeno vlogo prevzela toplarna v Mostah. Leta 1988 so prvo ljubljansko elektrarno razglasili za tehniški spomenik, zdaj pa imajo v njej prostore umetniške dejavnosti.
Vsem, povsod /še najbolj zanesljivo ob radiu/, vse dni, v največji možni meri, na najbolj zaželene načine ... sreče, zdravja in veselja v letu 2021 !
Kritika človeški nezmernosti Prejemnik Janežičevega in Drabosnjakovega priznanja Začetki slovenske Teritorialne obrambe *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slikarka in arhitekt – zasebno in ustvarjalno z roko v roki Ustanovitev Narodnega sveta za Štajersko Začetki skupine Laibach in … »nastop – ki ga ni bilo«
Vzpon celjske plemiške rodbine »Avstrijski Rembrandt« in njegova dela na Slovenskem Pobudnik novih diagnostičnih postopkov v interni medicini
Samostan Stična – zibelka verskega in kulturnega življenja Nemec, ki se je bojeval za narodne pravice Slovencev Spodbuda planinstvu v Idriji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Deželne barve: bela, modra in rdeča Slovensko-koroški okrajni šolski nadzornik za manjšinsko šolo Brezčasna ustvarjalnost dramatika v zdravniškem poklicu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Glas Mojčine pesmi iz prvega filma o Kekcu Radoslava Premrl: »Moj brat Janko - Vojko« Mariborski tovarnar – rešitelj Judov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Skladatelj, ki se je približal ljudskemu občutju Povesti o razkroju patriarhalnega življenja Strokovnjak za geotehnična vprašanja
Tržaško-koprski škof in jezikoslovec Gradbenik o trajnosti materiala in konstrukcij Operna pevka in pedagoginja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Najstarejša ohranjena gledališka stavba na Slovenskem Ljubljanski župan – prvi jugoslovanski diplomat v Pragi Raziskovalec glasbene teorije in vzgoje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Politik in javni delavec mora biti gmotno neodvisen« Prva kmetijska šola s slovenskim učnim jezikom 56 let po prvi Slovenija dobi drugo univerzo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Graški matematik raziskovalec Kamniško - Savinjskih Alp Trpljenje primorskega ljudstva v literaturi Nacisti razglasijo Pohorje za zaprto območje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Otomanska nevarnost z dunajske smeri Zborovodja slovenskih študentov v Gradcu Zoper elektrarno, ki bi potopila 9 kilometrov doline Soče *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dan vrnitve Primorske k matični domovini Čitalnica pri tržaškem Svetem Jakobu Bled gosti prvi festival jugoslovanskega jazza *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Herbarij z dva tisoč rastlinami Prvi zemljevid slovenskih narečij Zdravniška pot od Gorice do San Francisca
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Potomec bošnjaških ubežnikov – hrvaški svetniški kandidat V 20-ih letih posneli 21 celovečernih filmov Pomembna odkritja zdravnika iz Ljubljane *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vojni minister Avstro-ogrske monarhije Prva letalska nesreča civilnega letala pri nas Besedila za več kot 600 skladb *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Baročni slikarski mojster iz Slovenj Gradca Zoolog, ki je odkopaval néveljskega mamuta Partizanski pevski zbor na turneji po zavezniških bazah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Skrb za slovenske izseljence v Latinski Ameriki Polemike glede razgaljene muze nad Prešernovo glavo “Ali res mora kmet samo ubogati?” *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pesnica in žensko vprašanje Strokovnjak za komunistične države v Kongresni knjižnici v Washingtonu Ena največjih kemičnih tovarn na Slovenskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov