Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Zgolj dvajsetinska dajatev od krompirja, kdo je poučeval zgodovino prestolonaslednika Rudolfa Habsburškega, obveščevalec iz Bele krajine, prispevki za slovenski nacionalni program navdušijo in razburijo
Zgodovinar Josip Čižman je po diplomi iz filozofije v Ljubljani in pozneje še iz prava na Dunaju kot redni profesor cerkvenega prava na dunajski univerzi obravnaval predvsem zakonsko zvezo na podlagi mnogih, prvič sistematično in kritično zbranih virov. Na dunajski univerzi je celo doktoriral iz filozofije. Pozneje je bil učitelj zgodovine prestolonaslednika Rudolfa in je najbrž vplival na njegovo liberalno in protiklerikalno miselnost. Zaradi takšnih nazorov se je v sedemdesetih letih devetnajstega stoletja znašel v vrtincu ostre gonje konservativnega tiska. Zgodovinar Josip Čižman je v začetku poklicne poti učil na gimnazijah v Trstu in dunajskem Theresianumu, po imenovanju za častnega doktorja prava pa se je na dunajski univerzi ukvarjal s cerkvenim pravom in o njem napisal več del. Rodil se je leta 1820 v Ljubljani.
Krompir se je kot pomembna poljščina v prvi polovici 19. stoletja na našem ozemlju le počasi uveljavljal. Zaradi spodbude pridelave so zato v stari Avstriji sprejeli zakon o dvajsetinskih dajatvah od njegovega pridelka. Dajatve naj bi se pobirale le na ozemljih, ki so bila podvržena desetini, prepolovljena pa je bila dajatev zato, ker je bilo s krompirjem več dela kot z žitom in so se oblasti bale, da bo obdavčitev zmanjšala pridelovanje tega – kot so rekli - kruha ubogih. Avstrijske oblasti so se trudile za uveljavitev krompirja v naših krajih in v začetku 19. stoletja je ta poljščina že postala del stalnega jedilnika. Njegovo dokončno zmago je prinesla lakota v letih 1816 in 1817, ko se je najbolj uveljavil na Dolenjskem. Zakon o dvajsetinskih dajatvah od krompirja so v podonavski monarhiji sprejeli leta 1833.
Josip ali Jože Kopinič velja za enega najbolj skrivnostnih agentov bližnje preteklosti. Rodil se je pred 110. leti v Radatovičih v Beli krajini, obiskoval trgovsko šolo v Karlovcu in nato podčastniško šolo za podmorničarje v Kumborju v Črni gori. Bil je mornar na podmornici Nebojša in organizator celice Komunistične partije Jugoslavije v mornarici. Po razkritju je s pomočjo Lovra Kuharja – Prežihovega Voranca pobegnil v Moskvo, kjer je diplomiral na Komunistični univerzi narodnih manjšin Zahoda. Ko se je Sovjetska zveza ob izbruhu državljanske vojne v Španiji odločila republikancem poslati strokovno pomoč, je bil med prvimi petimi strokovnjaki tudi Kopinič. V Španiji je deloval pod izmišljenim imenom Valdes. Kasneje ga je španska vlada imenovala za vojaškega atašeja v Franciji. Po vrnitvi v Moskvo je nadaljeval delo v Kominterni, kjer so mu najprej namenili poveljstvo sovjetske flote podmornic v Baltskem morju, nato pa so ga leta 1939 kot obveščevalca poslali v Jugoslavijo. Po drugi svetovni vojni je Edvard Kardelj preprečil njegovo imenovanje za veleposlanika v ZDA, Kopinič je nadaljeval obveščevalno delo za Sovjetsko zvezo in Jugoslavijo v Istanbulu in Ankari. Tri mesece pred resolucijo informbiroja je Titu posredoval vseh 17 točk Stalinovih obtožb. Čeprav Tito temu obvestilu ni verjel, se je na resolucijo pravočasno pripravil. Po vrnitvi v domovino je postal najprej direktor ladjedelnice Uljanik v Pulju in nato ljubljanskega Litostroja.
V 57. številki mesečnika Nova revija z naslovom Prispevki za slovenski nacionalni program je šestnajst avtorjev razmišljalo o krizi družbe ter politike v Jugoslaviji in o nevzdržnem položaju Slovencev v skupni državi. Uradna politika se je na njihove prispevke odzvala zelo burno ter obsodila revijo, urednike in pisce. Nekateri so celo zahtevali, da je treba revijo prepovedati. Najprej se je oglasila Socialistična zveza delovnega ljudstva, nato pa še Zveza borcev in predsedstvo centralnega komiteja slovenskih komunistov. Doktor Jože Pučnik, eden od avtorjev prispevkov je zapletenost tedanjih razmer takole ocenil: Posnetek. Ko je republiški javni tožilec zavrnil pregon piscev, je zvezni javni tožilec sprožil javno polemiko o pristojnostih republike in federacije ter o samostojnosti republik in njihovih ustavnih pravicah. 57. številka mesečnika Nova revija je izšla leta 1987.
6267 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Zgolj dvajsetinska dajatev od krompirja, kdo je poučeval zgodovino prestolonaslednika Rudolfa Habsburškega, obveščevalec iz Bele krajine, prispevki za slovenski nacionalni program navdušijo in razburijo
Zgodovinar Josip Čižman je po diplomi iz filozofije v Ljubljani in pozneje še iz prava na Dunaju kot redni profesor cerkvenega prava na dunajski univerzi obravnaval predvsem zakonsko zvezo na podlagi mnogih, prvič sistematično in kritično zbranih virov. Na dunajski univerzi je celo doktoriral iz filozofije. Pozneje je bil učitelj zgodovine prestolonaslednika Rudolfa in je najbrž vplival na njegovo liberalno in protiklerikalno miselnost. Zaradi takšnih nazorov se je v sedemdesetih letih devetnajstega stoletja znašel v vrtincu ostre gonje konservativnega tiska. Zgodovinar Josip Čižman je v začetku poklicne poti učil na gimnazijah v Trstu in dunajskem Theresianumu, po imenovanju za častnega doktorja prava pa se je na dunajski univerzi ukvarjal s cerkvenim pravom in o njem napisal več del. Rodil se je leta 1820 v Ljubljani.
Krompir se je kot pomembna poljščina v prvi polovici 19. stoletja na našem ozemlju le počasi uveljavljal. Zaradi spodbude pridelave so zato v stari Avstriji sprejeli zakon o dvajsetinskih dajatvah od njegovega pridelka. Dajatve naj bi se pobirale le na ozemljih, ki so bila podvržena desetini, prepolovljena pa je bila dajatev zato, ker je bilo s krompirjem več dela kot z žitom in so se oblasti bale, da bo obdavčitev zmanjšala pridelovanje tega – kot so rekli - kruha ubogih. Avstrijske oblasti so se trudile za uveljavitev krompirja v naših krajih in v začetku 19. stoletja je ta poljščina že postala del stalnega jedilnika. Njegovo dokončno zmago je prinesla lakota v letih 1816 in 1817, ko se je najbolj uveljavil na Dolenjskem. Zakon o dvajsetinskih dajatvah od krompirja so v podonavski monarhiji sprejeli leta 1833.
Josip ali Jože Kopinič velja za enega najbolj skrivnostnih agentov bližnje preteklosti. Rodil se je pred 110. leti v Radatovičih v Beli krajini, obiskoval trgovsko šolo v Karlovcu in nato podčastniško šolo za podmorničarje v Kumborju v Črni gori. Bil je mornar na podmornici Nebojša in organizator celice Komunistične partije Jugoslavije v mornarici. Po razkritju je s pomočjo Lovra Kuharja – Prežihovega Voranca pobegnil v Moskvo, kjer je diplomiral na Komunistični univerzi narodnih manjšin Zahoda. Ko se je Sovjetska zveza ob izbruhu državljanske vojne v Španiji odločila republikancem poslati strokovno pomoč, je bil med prvimi petimi strokovnjaki tudi Kopinič. V Španiji je deloval pod izmišljenim imenom Valdes. Kasneje ga je španska vlada imenovala za vojaškega atašeja v Franciji. Po vrnitvi v Moskvo je nadaljeval delo v Kominterni, kjer so mu najprej namenili poveljstvo sovjetske flote podmornic v Baltskem morju, nato pa so ga leta 1939 kot obveščevalca poslali v Jugoslavijo. Po drugi svetovni vojni je Edvard Kardelj preprečil njegovo imenovanje za veleposlanika v ZDA, Kopinič je nadaljeval obveščevalno delo za Sovjetsko zvezo in Jugoslavijo v Istanbulu in Ankari. Tri mesece pred resolucijo informbiroja je Titu posredoval vseh 17 točk Stalinovih obtožb. Čeprav Tito temu obvestilu ni verjel, se je na resolucijo pravočasno pripravil. Po vrnitvi v domovino je postal najprej direktor ladjedelnice Uljanik v Pulju in nato ljubljanskega Litostroja.
V 57. številki mesečnika Nova revija z naslovom Prispevki za slovenski nacionalni program je šestnajst avtorjev razmišljalo o krizi družbe ter politike v Jugoslaviji in o nevzdržnem položaju Slovencev v skupni državi. Uradna politika se je na njihove prispevke odzvala zelo burno ter obsodila revijo, urednike in pisce. Nekateri so celo zahtevali, da je treba revijo prepovedati. Najprej se je oglasila Socialistična zveza delovnega ljudstva, nato pa še Zveza borcev in predsedstvo centralnega komiteja slovenskih komunistov. Doktor Jože Pučnik, eden od avtorjev prispevkov je zapletenost tedanjih razmer takole ocenil: Posnetek. Ko je republiški javni tožilec zavrnil pregon piscev, je zvezni javni tožilec sprožil javno polemiko o pristojnostih republike in federacije ter o samostojnosti republik in njihovih ustavnih pravicah. 57. številka mesečnika Nova revija je izšla leta 1987.
Kritika človeški nezmernosti Prejemnik Janežičevega in Drabosnjakovega priznanja Začetki slovenske Teritorialne obrambe *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slikarka in arhitekt – zasebno in ustvarjalno z roko v roki Ustanovitev Narodnega sveta za Štajersko Začetki skupine Laibach in … »nastop – ki ga ni bilo«
Vzpon celjske plemiške rodbine »Avstrijski Rembrandt« in njegova dela na Slovenskem Pobudnik novih diagnostičnih postopkov v interni medicini
Samostan Stična – zibelka verskega in kulturnega življenja Nemec, ki se je bojeval za narodne pravice Slovencev Spodbuda planinstvu v Idriji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Deželne barve: bela, modra in rdeča Slovensko-koroški okrajni šolski nadzornik za manjšinsko šolo Brezčasna ustvarjalnost dramatika v zdravniškem poklicu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Glas Mojčine pesmi iz prvega filma o Kekcu Radoslava Premrl: »Moj brat Janko - Vojko« Mariborski tovarnar – rešitelj Judov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Skladatelj, ki se je približal ljudskemu občutju Povesti o razkroju patriarhalnega življenja Strokovnjak za geotehnična vprašanja
Tržaško-koprski škof in jezikoslovec Gradbenik o trajnosti materiala in konstrukcij Operna pevka in pedagoginja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Najstarejša ohranjena gledališka stavba na Slovenskem Ljubljanski župan – prvi jugoslovanski diplomat v Pragi Raziskovalec glasbene teorije in vzgoje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Politik in javni delavec mora biti gmotno neodvisen« Prva kmetijska šola s slovenskim učnim jezikom 56 let po prvi Slovenija dobi drugo univerzo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Graški matematik raziskovalec Kamniško - Savinjskih Alp Trpljenje primorskega ljudstva v literaturi Nacisti razglasijo Pohorje za zaprto območje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Otomanska nevarnost z dunajske smeri Zborovodja slovenskih študentov v Gradcu Zoper elektrarno, ki bi potopila 9 kilometrov doline Soče *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dan vrnitve Primorske k matični domovini Čitalnica pri tržaškem Svetem Jakobu Bled gosti prvi festival jugoslovanskega jazza *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Herbarij z dva tisoč rastlinami Prvi zemljevid slovenskih narečij Zdravniška pot od Gorice do San Francisca
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Potomec bošnjaških ubežnikov – hrvaški svetniški kandidat V 20-ih letih posneli 21 celovečernih filmov Pomembna odkritja zdravnika iz Ljubljane *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vojni minister Avstro-ogrske monarhije Prva letalska nesreča civilnega letala pri nas Besedila za več kot 600 skladb *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Baročni slikarski mojster iz Slovenj Gradca Zoolog, ki je odkopaval néveljskega mamuta Partizanski pevski zbor na turneji po zavezniških bazah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Skrb za slovenske izseljence v Latinski Ameriki Polemike glede razgaljene muze nad Prešernovo glavo “Ali res mora kmet samo ubogati?” *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pesnica in žensko vprašanje Strokovnjak za komunistične države v Kongresni knjižnici v Washingtonu Ena največjih kemičnih tovarn na Slovenskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov