Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Zgolj dvajsetinska dajatev od krompirja, kdo je poučeval zgodovino prestolonaslednika Rudolfa Habsburškega, obveščevalec iz Bele krajine, prispevki za slovenski nacionalni program navdušijo in razburijo

Zgodovinar Josip Čižman je po diplomi iz filozofije v Ljubljani in pozneje še iz prava na Dunaju kot redni profesor cerkvenega prava na dunajski univerzi obravnaval predvsem zakonsko zvezo na podlagi mnogih, prvič sistematično in kritično zbranih virov. Na dunajski univerzi je celo doktoriral iz filozofije. Pozneje je bil učitelj zgodovine prestolonaslednika Rudolfa in je najbrž vplival na njegovo liberalno in protiklerikalno miselnost. Zaradi takšnih nazorov se je v sedemdesetih letih devetnajstega stoletja znašel v vrtincu ostre gonje konservativnega tiska. Zgodovinar Josip Čižman je v začetku poklicne poti učil na gimnazijah v Trstu in dunajskem Theresianumu, po imenovanju za častnega doktorja prava pa se je na dunajski univerzi ukvarjal s cerkvenim pravom in o njem napisal več del. Rodil se je leta 1820 v Ljubljani.

Krompir se je kot pomembna poljščina v prvi polovici 19. stoletja na našem ozemlju le počasi uveljavljal. Zaradi spodbude pridelave so zato v stari Avstriji sprejeli zakon o dvajsetinskih dajatvah od njegovega pridelka. Dajatve naj bi se pobirale le na ozemljih, ki so bila podvržena desetini, prepolovljena pa je bila dajatev zato, ker je bilo s krompirjem več dela kot z žitom in so se oblasti bale, da bo obdavčitev zmanjšala pridelovanje tega – kot so rekli - kruha ubogih. Avstrijske oblasti so se trudile za uveljavitev krompirja v naših krajih in v začetku 19. stoletja je ta poljščina že postala del stalnega jedilnika. Njegovo dokončno zmago je prinesla lakota v letih 1816 in 1817, ko se je najbolj uveljavil na Dolenjskem. Zakon o dvajsetinskih dajatvah od krompirja so v podonavski monarhiji sprejeli leta 1833.

Josip ali Jože Kopinič velja za enega najbolj skrivnostnih agentov bližnje preteklosti. Rodil se je pred 110. leti v Radatovičih v Beli krajini, obiskoval trgovsko šolo v Karlovcu in nato podčastniško šolo za podmorničarje v Kumborju v Črni gori. Bil je mornar na podmornici Nebojša in organizator celice Komunistične partije Jugoslavije v mornarici. Po razkritju je s pomočjo Lovra Kuharja – Prežihovega Voranca pobegnil v Moskvo, kjer je diplomiral na Komunistični univerzi narodnih manjšin Zahoda. Ko se je Sovjetska zveza ob izbruhu državljanske vojne v Španiji odločila republikancem poslati strokovno pomoč, je bil med prvimi petimi strokovnjaki tudi Kopinič. V Španiji je deloval pod izmišljenim imenom Valdes. Kasneje ga je španska vlada imenovala za vojaškega atašeja v Franciji. Po vrnitvi v Moskvo je nadaljeval delo v Kominterni, kjer so mu najprej namenili poveljstvo sovjetske flote podmornic v Baltskem morju, nato pa so ga leta 1939 kot obveščevalca poslali v Jugoslavijo. Po drugi svetovni vojni je Edvard Kardelj preprečil njegovo imenovanje za veleposlanika v ZDA, Kopinič je nadaljeval obveščevalno delo za Sovjetsko zvezo in Jugoslavijo v Istanbulu in Ankari. Tri mesece pred resolucijo informbiroja je Titu posredoval vseh 17 točk Stalinovih obtožb. Čeprav Tito temu obvestilu ni verjel, se je na resolucijo pravočasno pripravil. Po vrnitvi v domovino je postal najprej direktor ladjedelnice Uljanik v Pulju in nato ljubljanskega Litostroja.

V 57. številki mesečnika Nova revija z naslovom Prispevki za slovenski nacionalni program je šestnajst avtorjev razmišljalo o krizi družbe ter politike v Jugoslaviji in o nevzdržnem položaju Slovencev v skupni državi. Uradna politika se je na njihove prispevke odzvala zelo burno ter obsodila revijo, urednike in pisce. Nekateri so celo zahtevali, da je treba revijo prepovedati. Najprej se je oglasila Socialistična zveza delovnega ljudstva, nato pa še Zveza borcev in predsedstvo centralnega komiteja slovenskih komunistov. Doktor Jože Pučnik, eden od avtorjev prispevkov je zapletenost tedanjih razmer takole ocenil: Posnetek. Ko je republiški javni tožilec zavrnil pregon piscev, je zvezni javni tožilec sprožil javno polemiko o pristojnostih republike in federacije ter o samostojnosti republik in njihovih ustavnih pravicah. 57. številka mesečnika Nova revija je izšla leta 1987.