Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Jožef Straub (1712-1756) baročni kipar z izrazito monumentalno močjo, “Koledar amerikanskega Slovenca”, organizator krščanskosocialnega delavstva, notranja in zunanja vrednost denarja
Leta 1712 se je na Würtenberškem rodil baročni kipar Jožef Straub. Sprva je deloval pod Robbovim vplivom v Ljubljani, potem pa se je za zmeraj preselil v Maribor, kjer je postal eden največjih baročnih mojstrov z izrazito monumentalno močjo. Leta 1743 je za Glavni trg v Mariboru izdelal Kužno znamenje z Marijinim stebrom. Med njegova najboljša dela sodita oltarja za minoritsko cerkev na Ptuju in za cerkveni hram v Studenicah. Ustvarjal je tudi v Celju, na Ptuju, v Rogatcu in tudi na Hrvaškem. Znan je po težki, masivni poznobaročni oltarni arhitekturi, ki je po obliki rokokojska, a s tem slogom se ne ujemajo težka ornamentika in nevsakdanje, teatralične, nadnaravno velike skulpture.
Misijonar Josip Frančišek Buh se je rodil leta 1833 v Lučínah na Škofjeloškem. Leta 1864 je odšel v Združene države Amerike in tam deloval med Indijanci in slovenskimi izseljenci. Najstarejši slovenski časnik v Združenih državah “Amerikanski Slovenec” je rešil pred propadom. V svoji tiskarni, prvi slovenski v tej državi, je natisnil tri letnike “Koledarja amerikanskega Slovenca” in Jeramovo Slovensko-angleško slovnico. V zahvalo za zasluge v prosveti so po Josipu Frančišku Buhu imenovali del mesta Pierz v Minnesoti.
Politik Josip Gostinčar se je v Ljubljani izučil sitarskega rokodelstva in začel delovati v socialnodemokratskem gibanju. V zadnjih letih 19. stoletja je skupaj z Janezom Evangelistom Krekom organiziral krščanskosocialno delavstvo in postal tajnik Slovenskega katoliškega delavskega društva ter načelnik Delavskega konzumnega društva. Pred prvo svetovno vojno se je kot član državnega zbora zavzemal za samostojno slovensko univerzo, po vojni pa je bil med drugim minister za socialno politiko. V številne časopise in glasila je pisal članke o socialnih in političnih vprašanjih ter si prizadeval za zboljšanje gmotnega in družbenega položaja delavstva. Josip Gostinčar se je rodil na današnji dan leta 1860 v Beričevem pri Ljubljani.
Ekonomist in pravnik Jože Pokorn je leta 1925 diplomiral na Visoki šoli za svetovno trgovino na Dunaju, leta 1931 pa je v Ljubljani doktoriral iz prava. Sprva je bil odvetnik in ravnatelj Mestne hranilnice v Škofji Loki. Med drugo svetovno vojno je bil zaprt in prisilno izseljen, po njej pa je bil v letih od 1945 do 1948 minister za pravosodje v vladi Ljudske republike Slovenije. Pozneje se je kot redni profesor na ekonomski fakulteti v Ljubljani posvetil finančnim vprašanjem; ukvarjal se je zlasti z notranjo in zunanjo vrednostjo denarja. Objavil je več knjig, učbenikov, člankov in razprav, uveljavil pa je tudi osnove ekonomske terminologije. Pravnik in ekonomist Jože Pokorn se je rodil leta 1904 v Celju.
6267 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Jožef Straub (1712-1756) baročni kipar z izrazito monumentalno močjo, “Koledar amerikanskega Slovenca”, organizator krščanskosocialnega delavstva, notranja in zunanja vrednost denarja
Leta 1712 se je na Würtenberškem rodil baročni kipar Jožef Straub. Sprva je deloval pod Robbovim vplivom v Ljubljani, potem pa se je za zmeraj preselil v Maribor, kjer je postal eden največjih baročnih mojstrov z izrazito monumentalno močjo. Leta 1743 je za Glavni trg v Mariboru izdelal Kužno znamenje z Marijinim stebrom. Med njegova najboljša dela sodita oltarja za minoritsko cerkev na Ptuju in za cerkveni hram v Studenicah. Ustvarjal je tudi v Celju, na Ptuju, v Rogatcu in tudi na Hrvaškem. Znan je po težki, masivni poznobaročni oltarni arhitekturi, ki je po obliki rokokojska, a s tem slogom se ne ujemajo težka ornamentika in nevsakdanje, teatralične, nadnaravno velike skulpture.
Misijonar Josip Frančišek Buh se je rodil leta 1833 v Lučínah na Škofjeloškem. Leta 1864 je odšel v Združene države Amerike in tam deloval med Indijanci in slovenskimi izseljenci. Najstarejši slovenski časnik v Združenih državah “Amerikanski Slovenec” je rešil pred propadom. V svoji tiskarni, prvi slovenski v tej državi, je natisnil tri letnike “Koledarja amerikanskega Slovenca” in Jeramovo Slovensko-angleško slovnico. V zahvalo za zasluge v prosveti so po Josipu Frančišku Buhu imenovali del mesta Pierz v Minnesoti.
Politik Josip Gostinčar se je v Ljubljani izučil sitarskega rokodelstva in začel delovati v socialnodemokratskem gibanju. V zadnjih letih 19. stoletja je skupaj z Janezom Evangelistom Krekom organiziral krščanskosocialno delavstvo in postal tajnik Slovenskega katoliškega delavskega društva ter načelnik Delavskega konzumnega društva. Pred prvo svetovno vojno se je kot član državnega zbora zavzemal za samostojno slovensko univerzo, po vojni pa je bil med drugim minister za socialno politiko. V številne časopise in glasila je pisal članke o socialnih in političnih vprašanjih ter si prizadeval za zboljšanje gmotnega in družbenega položaja delavstva. Josip Gostinčar se je rodil na današnji dan leta 1860 v Beričevem pri Ljubljani.
Ekonomist in pravnik Jože Pokorn je leta 1925 diplomiral na Visoki šoli za svetovno trgovino na Dunaju, leta 1931 pa je v Ljubljani doktoriral iz prava. Sprva je bil odvetnik in ravnatelj Mestne hranilnice v Škofji Loki. Med drugo svetovno vojno je bil zaprt in prisilno izseljen, po njej pa je bil v letih od 1945 do 1948 minister za pravosodje v vladi Ljudske republike Slovenije. Pozneje se je kot redni profesor na ekonomski fakulteti v Ljubljani posvetil finančnim vprašanjem; ukvarjal se je zlasti z notranjo in zunanjo vrednostjo denarja. Objavil je več knjig, učbenikov, člankov in razprav, uveljavil pa je tudi osnove ekonomske terminologije. Pravnik in ekonomist Jože Pokorn se je rodil leta 1904 v Celju.
Kritika človeški nezmernosti Prejemnik Janežičevega in Drabosnjakovega priznanja Začetki slovenske Teritorialne obrambe *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slikarka in arhitekt – zasebno in ustvarjalno z roko v roki Ustanovitev Narodnega sveta za Štajersko Začetki skupine Laibach in … »nastop – ki ga ni bilo«
Vzpon celjske plemiške rodbine »Avstrijski Rembrandt« in njegova dela na Slovenskem Pobudnik novih diagnostičnih postopkov v interni medicini
Samostan Stična – zibelka verskega in kulturnega življenja Nemec, ki se je bojeval za narodne pravice Slovencev Spodbuda planinstvu v Idriji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Deželne barve: bela, modra in rdeča Slovensko-koroški okrajni šolski nadzornik za manjšinsko šolo Brezčasna ustvarjalnost dramatika v zdravniškem poklicu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Glas Mojčine pesmi iz prvega filma o Kekcu Radoslava Premrl: »Moj brat Janko - Vojko« Mariborski tovarnar – rešitelj Judov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Skladatelj, ki se je približal ljudskemu občutju Povesti o razkroju patriarhalnega življenja Strokovnjak za geotehnična vprašanja
Tržaško-koprski škof in jezikoslovec Gradbenik o trajnosti materiala in konstrukcij Operna pevka in pedagoginja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Najstarejša ohranjena gledališka stavba na Slovenskem Ljubljanski župan – prvi jugoslovanski diplomat v Pragi Raziskovalec glasbene teorije in vzgoje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Politik in javni delavec mora biti gmotno neodvisen« Prva kmetijska šola s slovenskim učnim jezikom 56 let po prvi Slovenija dobi drugo univerzo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Graški matematik raziskovalec Kamniško - Savinjskih Alp Trpljenje primorskega ljudstva v literaturi Nacisti razglasijo Pohorje za zaprto območje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Otomanska nevarnost z dunajske smeri Zborovodja slovenskih študentov v Gradcu Zoper elektrarno, ki bi potopila 9 kilometrov doline Soče *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dan vrnitve Primorske k matični domovini Čitalnica pri tržaškem Svetem Jakobu Bled gosti prvi festival jugoslovanskega jazza *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Herbarij z dva tisoč rastlinami Prvi zemljevid slovenskih narečij Zdravniška pot od Gorice do San Francisca
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Potomec bošnjaških ubežnikov – hrvaški svetniški kandidat V 20-ih letih posneli 21 celovečernih filmov Pomembna odkritja zdravnika iz Ljubljane *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vojni minister Avstro-ogrske monarhije Prva letalska nesreča civilnega letala pri nas Besedila za več kot 600 skladb *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Baročni slikarski mojster iz Slovenj Gradca Zoolog, ki je odkopaval néveljskega mamuta Partizanski pevski zbor na turneji po zavezniških bazah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Skrb za slovenske izseljence v Latinski Ameriki Polemike glede razgaljene muze nad Prešernovo glavo “Ali res mora kmet samo ubogati?” *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pesnica in žensko vprašanje Strokovnjak za komunistične države v Kongresni knjižnici v Washingtonu Ena največjih kemičnih tovarn na Slovenskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov