Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Dr. Vladimir Šlebinger (1906-1984) naš mednarodno uveljavljeni elektroenergetik, kipar in grafik z obsežnim opusom, opereta “Pomlad v Rogaški Slatini”, Zakon o zaščiti kmetov

Kipar in grafik Lojze Dolinar je bil izjemno izobražen umetnik. Njegov obsežni kiparski opus zajema portrete, akte, figuralne kompozicije, malo plastiko, keramiko, spomeniško in arhitekturno kiparstvo ter nagrobnike. Ustvarjal je v bronu, kamnu, žgani glini, umetnem kamnu in lesu. Med Dolinarjevimi deli pomenita velik uspeh nagrobni spomenik Janezu Evangelistu Kreku na ljubljanskih Žalah in spomenik jugoslovanskemu kralju Aleksandru Prvemu Karadjordjeviću, ki je približno osem mesecev stal v ljubljanskem parku Zvezda – toliko časa je namreč minilo od odkritja do takrat, ko so ga razbili italijanski okupatorji. Njegovim številnim spomenikom je dal prostorsko veljavo arhitekt Jože Plečnik. Vrsta kipov razkriva Dolinarjev razvoj od socialističnega angažiranega realizma do sodobnih stiliziranih oblik. Za svoj obsežni umetniški opus je leta 1969 dobil Prešernovo nagrado. Kipar in grafik Lojze Dolinar se je rodil leta 1893 v Ljubljani.

Elektroenergetik Vladimir Šlebinger je diplomiral na nemški tehniški visoki šoli v Pragi in leta 1939 tam tudi doktoriral. Najprej je bil samostojni znanstveni sodelavec na Inštitutu za preiskavo oscilacij v Berlinu, potem nekaj let na Inštitutu za šibki tok v Ljubljani in do leta 1944 direktor tovarne Philips v Beogradu. Po drugi svetovni vojni je bil na pomembnih položajih v zveznih zavodih, v letih od 1968 do 1972 pa je bil svetovalec Združenih narodov za elektrogospodarstvo v Slonokoščeni obali. V Sloveniji je med drugim naredil načrte za energetsko izrabo kraških vod, Drave in Save. Tako je leta 1982 komentiral zastoj in zahtevo upravnih organov po novih raziskavah glede izgradnje elektrarn na spodnji Savi: *Posnetek. Doktor Vladimir Šlebinger se je rodil leta 1906 v Ljubljani.

Skladatelj in glasbeni pedagog Slavko Mihelčič se je po diplomi iz solo petja in kompozicije leta 1934 na ljubljanskem konservatoriju posvetil glasbeni pedagogiki. Njegova poklicna pot se je začela v Zagorju ob Savi in v Mariboru, nadaljevala pa na učiteljišču in pedagoški akademiji v Ljubljani. Mihelčičeva dela odsevajo novoromantične poteze, segel pa je tudi po novejših kompozicijskih tehnikah. Njegov opus zajema komorna in orkestralna dela, zlasti samospeve, kvartete in suite ter opereto “Pomlad v Rogaški Slatini” iz leta 1932. Slavko Mihelčič – rodil se je leta 1912 v Metliki – je izdal tudi več zbirk pesmi za otroke in različne zborovske zasedbe.

Jugoslovanska vlada je leta 1932 izdala zakon o zaščiti kmetov, s katerim je napovedala tudi sprejem moratorija na kmečke dolgove za šest mesecev. V državah, ki so bile pretežno agrarne, kot so bile Bolgarija, Romunija, Madžarska, Poljska in Jugoslavija, je bilo vprašanje zadolženosti kmečkega prebivalstva izrazitejše – temu primerni so bili tudi ukrepi. Drugače je bilo v industrijsko razvitih državah, kjer je zadostovalo že blažje ukrepanje v obliki raznih olajšav pri odplačevanju kmečkih dolgov. Države jugovzhodne Evrope: Jugoslavija, Bolgarija in Romunija, so vse na isti dan, to je 19. aprila 1932, uveljavile moratorij za kmečke dolgove, to pa je bilo verjetno posledica skupnega udejstvovanja teh držav v "Agrarnem bloku" podonavskih dežel. Vendar jugoslovanske oblasti pri tem niso bile hitre in učinkovite, kot bi pričakovali glede na vsoto dolgov in število dolžnikov, čeprav so začele ukrepati sočasno z drugimi primerljivimi evropskimi državami. Vprašanje kmečkih dolgov so pustile tleti kar štiri leta in pol vse do septembra 1936, ko so izdale "Uredbo o likvidaciji kmečkih dolgov". Tudi zaradi pomanjkanja izostrenega občutka za gospodarstvo sta se stiska in obubožanje kmečkega prebivalstva tudi na Slovenskem nadaljevala vse do konca Kraljevine Jugoslavije.