Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Dan vrnitve Primorske k matični domovini, 120 let tržaške šentjakobske čitalnice, glasnik in umetnik ravnice ob Muri, Bled gosti prvi festival jugoslovanskega jazza
Danes slavimo državni praznik – dan vrnitve Primorske k matični domovini. Z njim se spominjamo uveljavitve pariške mirovne pogodbe 15. septembra 1947, ki je takratni Jugoslaviji prinesla velik del Primorske, Istro južno od Mirne, Reko, Zadar in otoke. Tako je bila predvsem zaradi medvojnega vojaškega sodelovanja v zavezniški koaliciji popravljena krivica, ki jo je leta 1915 povzročil Londonski sporazum in pet let pozneje podpisana Rapalska pogodba. Ta je omogočila, da si je Kraljevina Italija priključila ozemlje, na katerem je živelo približno 350 tisoč Slovencev. Državna meja je potekala po črti Peč–Triglav–Blegoš–Hotedršica–Planina–Snežnik–Kvarner. Z uveljavitvijo pariške mirovne pogodbe se je večina Primorcev, ki so pred tem več kot 20 let trpeli pod fašizmom in od septembra 1943 nacistično okupacijo, pridružila matičnemu narodu v okviru tedanje jugoslovanske federacije. Mirovna pogodba je sicer pod Italijo umestila Benečijo, Rezijo, Gorico in Kanalsko dolino. Tako je zunaj slovenskih meja v Italiji ostalo še 140.000 Slovencev. *Posnetek Končna določitev meje med Jugoslavijo in Italijo je bila sprejeta po dolgotrajnih pogajanjih 10. novembra 1975 z Osimskimi sporazumi.
Pred 120 leti (1901) je bila pri Svetem Jakobu, takratnem predmestju Trsta, v prostorih »Delavskega konsumnega društva« ustanovljena »Šentjakobska čitalnica«, nekaj let pozneje pa je nove prostore dobila na Trgu svetega Jakoba. Uspešno je delovala vse do prve svetovne vojne in tudi po njej, še posebej delovna pa je bila gledališka skupina. Ta je zadnjič nastopila julija leta 1926. Zastor, ki je takrat padel ob koncu uprizoritve Cankarjevega »Za narodov blagor«, je simbolično končal tudi delo čitalnice in vseh slovenskih organizacij, ki so imele v tej stavbi svoje prostore. Čitalnica in knjižnica pri svetem Jakobu v Trstu sta bili uradno ukinjeni na današnji dan leta 1927, gledališko dvorano pa so nasilno zavzeli fašisti in v njej odprli svoj rajonski sedež.
Pripovednik in časnikar Miško Kranjec je v Ljubljani študiral slavistiko, vendar je študij opustil in se vključil v literarno in politično življenje. Najprej je bil v krogu krščanskih socialistov, v zgodnjih 30-ih letih prejšnjega stoletja pa se je z njimi razšel in se v levoliberalnem krogu navzel marksističnega svetovnega nazora. Leta 1941 je bil eden izmed organizatorjev odpora proti madžarskemu okupatorju v Prekmurju. Po vojni je delal v uredništvu Ljudske pravice, bil direktor Cankarjeve založbe, Ljubljanskega dnevnika in Slovenskega knjižnega zavoda ter urednik Prešernove družbe in revije Obzornik. Miško Kranjec je ustvaril enega najobsežnejših knjižnih opusov na Slovenskem. Šele politično neobremenjeni obsežni avtobiografski romani so mu prinesli splošno priznanje ter sloves glasnika in umetnika prekmurske pokrajine in njenega človeka. Za Kranjčevo pisanje sta značilni izredno toplo in čustveno razmerje do domače prekmurske krajine ter živo prikazovanje dogodkov in ljudi. Njegova najboljša dela so romani Os življenja, Kapitanovi, Zgubljena vera, Mladost v močvirju in Strici so mi povedali. Leta 1964 in leta 1976 je dobil Prešernovo nagrado. Rodil se je leta 1908 v Veliki Polani v Prekmurju.
Leta 1960 se je na Bledu začel prvi festival jugoslovanskega džeza. Na njem je v treh dneh nastopilo neverjetnih 35 ansamblov. Eden od vrhuncev festivala je bil nastop Zagrebškega jazz kvarteta. Nastopila je tudi cela vrsta ljubljanskih ansamblov, med njimi tudi kvartet Jožeta Privška. Zasedba Mojmirja Sepeta se je predstavila s štirimi skladbami, pri solistih pa je izstopal Ati Sos. Veliko priznanje številnih poslušalcev je požel tudi Ljubljanski jazz ansambel, pri katerem je izstopal trobentač Urban Koder, z ansamblom pa se je s svojim glasom lepo ujela pevka Marjana Deržaj. Občinstvo sta navdušili tudi pevki Gabi Novak in Majda Sepe. Festival se je leta 1967 preselil v Ljubljano že pod imenom Mednarodni festival jazza
6260 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Dan vrnitve Primorske k matični domovini, 120 let tržaške šentjakobske čitalnice, glasnik in umetnik ravnice ob Muri, Bled gosti prvi festival jugoslovanskega jazza
Danes slavimo državni praznik – dan vrnitve Primorske k matični domovini. Z njim se spominjamo uveljavitve pariške mirovne pogodbe 15. septembra 1947, ki je takratni Jugoslaviji prinesla velik del Primorske, Istro južno od Mirne, Reko, Zadar in otoke. Tako je bila predvsem zaradi medvojnega vojaškega sodelovanja v zavezniški koaliciji popravljena krivica, ki jo je leta 1915 povzročil Londonski sporazum in pet let pozneje podpisana Rapalska pogodba. Ta je omogočila, da si je Kraljevina Italija priključila ozemlje, na katerem je živelo približno 350 tisoč Slovencev. Državna meja je potekala po črti Peč–Triglav–Blegoš–Hotedršica–Planina–Snežnik–Kvarner. Z uveljavitvijo pariške mirovne pogodbe se je večina Primorcev, ki so pred tem več kot 20 let trpeli pod fašizmom in od septembra 1943 nacistično okupacijo, pridružila matičnemu narodu v okviru tedanje jugoslovanske federacije. Mirovna pogodba je sicer pod Italijo umestila Benečijo, Rezijo, Gorico in Kanalsko dolino. Tako je zunaj slovenskih meja v Italiji ostalo še 140.000 Slovencev. *Posnetek Končna določitev meje med Jugoslavijo in Italijo je bila sprejeta po dolgotrajnih pogajanjih 10. novembra 1975 z Osimskimi sporazumi.
Pred 120 leti (1901) je bila pri Svetem Jakobu, takratnem predmestju Trsta, v prostorih »Delavskega konsumnega društva« ustanovljena »Šentjakobska čitalnica«, nekaj let pozneje pa je nove prostore dobila na Trgu svetega Jakoba. Uspešno je delovala vse do prve svetovne vojne in tudi po njej, še posebej delovna pa je bila gledališka skupina. Ta je zadnjič nastopila julija leta 1926. Zastor, ki je takrat padel ob koncu uprizoritve Cankarjevega »Za narodov blagor«, je simbolično končal tudi delo čitalnice in vseh slovenskih organizacij, ki so imele v tej stavbi svoje prostore. Čitalnica in knjižnica pri svetem Jakobu v Trstu sta bili uradno ukinjeni na današnji dan leta 1927, gledališko dvorano pa so nasilno zavzeli fašisti in v njej odprli svoj rajonski sedež.
Pripovednik in časnikar Miško Kranjec je v Ljubljani študiral slavistiko, vendar je študij opustil in se vključil v literarno in politično življenje. Najprej je bil v krogu krščanskih socialistov, v zgodnjih 30-ih letih prejšnjega stoletja pa se je z njimi razšel in se v levoliberalnem krogu navzel marksističnega svetovnega nazora. Leta 1941 je bil eden izmed organizatorjev odpora proti madžarskemu okupatorju v Prekmurju. Po vojni je delal v uredništvu Ljudske pravice, bil direktor Cankarjeve založbe, Ljubljanskega dnevnika in Slovenskega knjižnega zavoda ter urednik Prešernove družbe in revije Obzornik. Miško Kranjec je ustvaril enega najobsežnejših knjižnih opusov na Slovenskem. Šele politično neobremenjeni obsežni avtobiografski romani so mu prinesli splošno priznanje ter sloves glasnika in umetnika prekmurske pokrajine in njenega človeka. Za Kranjčevo pisanje sta značilni izredno toplo in čustveno razmerje do domače prekmurske krajine ter živo prikazovanje dogodkov in ljudi. Njegova najboljša dela so romani Os življenja, Kapitanovi, Zgubljena vera, Mladost v močvirju in Strici so mi povedali. Leta 1964 in leta 1976 je dobil Prešernovo nagrado. Rodil se je leta 1908 v Veliki Polani v Prekmurju.
Leta 1960 se je na Bledu začel prvi festival jugoslovanskega džeza. Na njem je v treh dneh nastopilo neverjetnih 35 ansamblov. Eden od vrhuncev festivala je bil nastop Zagrebškega jazz kvarteta. Nastopila je tudi cela vrsta ljubljanskih ansamblov, med njimi tudi kvartet Jožeta Privška. Zasedba Mojmirja Sepeta se je predstavila s štirimi skladbami, pri solistih pa je izstopal Ati Sos. Veliko priznanje številnih poslušalcev je požel tudi Ljubljanski jazz ansambel, pri katerem je izstopal trobentač Urban Koder, z ansamblom pa se je s svojim glasom lepo ujela pevka Marjana Deržaj. Občinstvo sta navdušili tudi pevki Gabi Novak in Majda Sepe. Festival se je leta 1967 preselil v Ljubljano že pod imenom Mednarodni festival jazza
Véliki tolminski punt Več kot le alpinist Eden naših prvih tekmovalcev v alpskem smučanju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Visokošolski učitelj fizike s polstoletnim stažem Zdravnik v vrstah narodnoosvobodilne vojske Več kot le idrijski psihiater *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden prvih darovalcev knjig za prvo ljubljansko javno knjižnico Kiparjevo ustvarjanje s kovino Ustanovljena Zveza slovenskih organizacij na Koroškem
Fizik in eden temeljnih naravnih zakonov Za spremembo podrejenega položaja žensk Zgodovina prevajanja Svetega pisma pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prva pravna ureditev plovbe po Savi Prva ženska na delovnem mestu dekanje katere izmed naših fakultet Eden od utemeljiteljev naše znanstvene literarne zgodovine *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dirigent, zapisan operni ustvarjalnosti Telovadec iz zlate dobe slovenske gimnastike Vojaška vaja dobre tri mesece pred razglasitvijo slovenske samostojnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dunajski škof slovenskega rodu Lirik domače pokrajine – pesnik Pohorja Ljudska pisateljica in njeno delo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Obsojenec drugega tržaškega procesa Glasbenikova antologijska dela trajne vrednosti Raziskovalec slovenske moderne
»Zlomljeno sidro« kapitana bojne ladje Soustvarjalec slovenskega glasbenega ekspresionizma Več kot tri desetletja dirigent Big Banda RTV Slovenija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški zgodovinski zgled za prvo ameriško ustavo Osebnost avantgardne poezije Diagnostika rakavih obolenj *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Baročni kipar z izrazito monumentalno močjo “Koledar amerikanskega Slovenca” Obveznost poslovanja sodišč tudi v slovenskem jeziku *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zastopnik Sokolov v Osvobodilni fronti Iz vojaške uniforme v diplomacijo Politični konsenz študentov – a le za kratek čas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Skozi dravsko dolino od Budimpešte do Salzburga Raziskovalec življenja na Koroškem, še posebno v Rožu Prvi popis prebivalstva po drugi svetovni vojni *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljana dobila Lattermanov drevored Raziskovalec počitka in brstenja rastlin Jurčičev deseti brat v angleščini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Učenec Valentina Vodnika Mentor mladim umetnikom Inovator v čebelarstvu in podjetnik
Zdravnik in zaupnik ruskega carja Pionir klasične kitare pri nas Kantata Stara pravda *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
“Dalje kot sončni žarki spremlja ljubezen ljudstva Franca Jožefa in Elizabeto!” Operni umetnik iz Trsta Prva žrtev nacizma med slovenskimi duhovniki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški izgnanec v Slovenskih goricah Streli na demonstrante v Škednju pri Trstu Leonora iz Piranskega zaliva
Oblast s sankcijami zoper kritike Škofovstvo v znamenju vojne in delitev Socialni realist in upornik proti nacizmu
Neveljaven email naslov