Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Prva lopata na gradbišču NUK, usoda enega najbogatejših Slovencev med obema vojnama, Celjski boj za enakopravnost slovenskega jezika, satirik Božo draži oblast
Avgust Praprotnik je bil ena od vodilnih osebnosti slovenskega gospodarstva med obema vojnama in tedaj eden najbogatejših Slovencev. Od leta 1937 je bil predsednik vplivne Zveze industrijcev v Ljubljani in pomemben denarni podpornik najmočnejše slovenske predvojne politične stranke – Slovenske ljudske stranke. Med drugim je vodil upravni odbor celjske Cinkarne, Kranjske industrijske družbe, Slovenske gradbene industrije, bil je podpredsednik upravnega odbora Pivovarne Union, predsednik slovenskega Avtomobilskega kluba, najdemo pa ga tudi med ustanovitelji Slovenskega gledališkega konzorcija. Uveljavil se je v bančništvu in bil pomemben člen odmevne predvojne finančne afere, povezane s tedanjo Jadransko banko, ko so slovenski liberalni politiki poneverili več milijonov dinarjev v korist svojega strankinega krila, kar je pozneje povzročilo razcep stranke. Zaradi posojanja denarja je bil Avgust Praprotnik kot generalni ravnatelj banke odstavljen. Umaknil se je v Zagreb in tam prevzel vodenje Slavenske banke, ki pa je kmalu po njegovem prihodu šla v stečaj. Bančnika in podjetnika Avgusta Praprotnika je leta 1942 kot domnevnega sodelavca okupatorja usmrtila varnostno-obveščevalna služba Osvobodilne fronte. Okrožno sodišče v Ljubljani je leta 2016 v obnovi kazenskega postopka razveljavilo odločbo Okrajnega sodišča iz leta 1945. Avgust Praprotnik se je rodil pred 130 leti v Ljubljani.
V desetletju pred izbruhom prve svetovne vojne se je število slovenskih obrtnikov in trgovcev v Celju tako povečalo, da so že izveski nad njihovimi lokali dali slutiti, da v mestu živi precejšnje število Slovencev. Ker je bilo to v nasprotju z "nemškim značajem" Celja, je občinski odbor na seji 5. oktobra 1906 v cestnopolicijski red za mesto Celje vključil določilo, po katerem naj bi bili napisi na teh izveskih samo nemški. To je zanetilo spor, ki je odmeval tudi v avstrijskem državnem zboru. Po pritožbah na sodiščih in interpelaciji v deželnem zboru je moralo celjsko nemštvo po odločitvi upravnega in državnega sodišča oktobra leta 1907 priznati poraz. Sodišče je namreč razsodilo, da je "celjski mestni urad s prepovedjo slovenskih napisov v ozračju celjskih ulic kršil enakopravnost slovenskega jezika z nemškim in prelomil člen devetnajst državnih osnovnih postav".
Novinar in gledališki igralec Božo Podkrajšek se je najprej izučil za stavca, nato pa je kot bobnar v različnih plesnih orkestrih potoval po Jugoslaviji. Leta 1936 se je ustalil v Mariboru. Čez dve leti je ustanovil, urejal in izdajal humoristični Toti list; izhajal je vse do nemške okupacije leta 1941. Hkrati je občasno organiziral Toti teater, poln šaljivih in pikrih bodic. Z njim je jeseni leta 1940 gostoval v Ljubljani in njegovih štirinajst predstav si je vsakič ogledalo 800 gledalcev. V njih je nastopal tudi Frane Milčinski - Ježek. S Podkrajškom sta bila sijajen par in sta skupaj udrihala po oblasti ter celó po beograjski čaršiji. Čeprav je besedilo cenzuriral sam šef ljubljanske policije doktor Hacin, je v njem še vedno ostalo toliko bodic, da so Ljubljančani kar drli na predstave. Po drugi svetovni vojni je delal na Radiu Ljubljana ter v tržaškem Slovenskem narodnem gledališču, leta 1951 pa se je vrnil v Maribor ter bil tehnični urednik in pozneje novinar časopisa “Večer”; predvsem zanj je pisal tudi humoreske, parodije, travestije in skeče. Božo Podkrajšek se je rodil leta 1909 v Ljubljani.
Ko je bila leta 1919 ustanovljena slovenska univerza, je nekdanja deželna študijska knjižnica prevzela tudi naloge osrednje univerzitetne knjižnice. Za potrebe razvijajoče se univerze pa je bila knjižnica, ki je imela samo 18 čitalniških mest, seveda premajhna. Tako so po dolgem pregovarjanju in nabiranju denarja na današnji dan pred 85 leti slovesno začeli graditev nove univerzitetne knjižnice v Ljubljani. Načrte zanjo je izdelal arhitekt Jože Plečnik, slovesno odprtje pa je bilo pet let pozneje, tik pred italijansko zasedbo Ljubljane. Narodna in univerzitetna knjižnica je eno najpomembnejših Plečnikovih del posvetne arhitekture v Sloveniji.
6260 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Prva lopata na gradbišču NUK, usoda enega najbogatejših Slovencev med obema vojnama, Celjski boj za enakopravnost slovenskega jezika, satirik Božo draži oblast
Avgust Praprotnik je bil ena od vodilnih osebnosti slovenskega gospodarstva med obema vojnama in tedaj eden najbogatejših Slovencev. Od leta 1937 je bil predsednik vplivne Zveze industrijcev v Ljubljani in pomemben denarni podpornik najmočnejše slovenske predvojne politične stranke – Slovenske ljudske stranke. Med drugim je vodil upravni odbor celjske Cinkarne, Kranjske industrijske družbe, Slovenske gradbene industrije, bil je podpredsednik upravnega odbora Pivovarne Union, predsednik slovenskega Avtomobilskega kluba, najdemo pa ga tudi med ustanovitelji Slovenskega gledališkega konzorcija. Uveljavil se je v bančništvu in bil pomemben člen odmevne predvojne finančne afere, povezane s tedanjo Jadransko banko, ko so slovenski liberalni politiki poneverili več milijonov dinarjev v korist svojega strankinega krila, kar je pozneje povzročilo razcep stranke. Zaradi posojanja denarja je bil Avgust Praprotnik kot generalni ravnatelj banke odstavljen. Umaknil se je v Zagreb in tam prevzel vodenje Slavenske banke, ki pa je kmalu po njegovem prihodu šla v stečaj. Bančnika in podjetnika Avgusta Praprotnika je leta 1942 kot domnevnega sodelavca okupatorja usmrtila varnostno-obveščevalna služba Osvobodilne fronte. Okrožno sodišče v Ljubljani je leta 2016 v obnovi kazenskega postopka razveljavilo odločbo Okrajnega sodišča iz leta 1945. Avgust Praprotnik se je rodil pred 130 leti v Ljubljani.
V desetletju pred izbruhom prve svetovne vojne se je število slovenskih obrtnikov in trgovcev v Celju tako povečalo, da so že izveski nad njihovimi lokali dali slutiti, da v mestu živi precejšnje število Slovencev. Ker je bilo to v nasprotju z "nemškim značajem" Celja, je občinski odbor na seji 5. oktobra 1906 v cestnopolicijski red za mesto Celje vključil določilo, po katerem naj bi bili napisi na teh izveskih samo nemški. To je zanetilo spor, ki je odmeval tudi v avstrijskem državnem zboru. Po pritožbah na sodiščih in interpelaciji v deželnem zboru je moralo celjsko nemštvo po odločitvi upravnega in državnega sodišča oktobra leta 1907 priznati poraz. Sodišče je namreč razsodilo, da je "celjski mestni urad s prepovedjo slovenskih napisov v ozračju celjskih ulic kršil enakopravnost slovenskega jezika z nemškim in prelomil člen devetnajst državnih osnovnih postav".
Novinar in gledališki igralec Božo Podkrajšek se je najprej izučil za stavca, nato pa je kot bobnar v različnih plesnih orkestrih potoval po Jugoslaviji. Leta 1936 se je ustalil v Mariboru. Čez dve leti je ustanovil, urejal in izdajal humoristični Toti list; izhajal je vse do nemške okupacije leta 1941. Hkrati je občasno organiziral Toti teater, poln šaljivih in pikrih bodic. Z njim je jeseni leta 1940 gostoval v Ljubljani in njegovih štirinajst predstav si je vsakič ogledalo 800 gledalcev. V njih je nastopal tudi Frane Milčinski - Ježek. S Podkrajškom sta bila sijajen par in sta skupaj udrihala po oblasti ter celó po beograjski čaršiji. Čeprav je besedilo cenzuriral sam šef ljubljanske policije doktor Hacin, je v njem še vedno ostalo toliko bodic, da so Ljubljančani kar drli na predstave. Po drugi svetovni vojni je delal na Radiu Ljubljana ter v tržaškem Slovenskem narodnem gledališču, leta 1951 pa se je vrnil v Maribor ter bil tehnični urednik in pozneje novinar časopisa “Večer”; predvsem zanj je pisal tudi humoreske, parodije, travestije in skeče. Božo Podkrajšek se je rodil leta 1909 v Ljubljani.
Ko je bila leta 1919 ustanovljena slovenska univerza, je nekdanja deželna študijska knjižnica prevzela tudi naloge osrednje univerzitetne knjižnice. Za potrebe razvijajoče se univerze pa je bila knjižnica, ki je imela samo 18 čitalniških mest, seveda premajhna. Tako so po dolgem pregovarjanju in nabiranju denarja na današnji dan pred 85 leti slovesno začeli graditev nove univerzitetne knjižnice v Ljubljani. Načrte zanjo je izdelal arhitekt Jože Plečnik, slovesno odprtje pa je bilo pet let pozneje, tik pred italijansko zasedbo Ljubljane. Narodna in univerzitetna knjižnica je eno najpomembnejših Plečnikovih del posvetne arhitekture v Sloveniji.
Beneški gradbeni vpliv v Ljubljani Prekmurski industrialec – žrtev povojnega nasilja Dan slovenskih rudarjev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Posrednica ruske klasične književnosti Arheološka izkopavanja v Potočki zijalki Preobrat v odnosu do slovenske osamosvojitve *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Z znanjem proti ponemčenju Maribora Naš prvi poklicni igralec, režiser in umetniški vodja gledališča Visoka raven organiziranosti gasilstva pri nas
Stanko Vraz in »Narodne pesmi ilirske« Valentin Vodnik dobi spomenik Pobudnica ustanovitve materinskega doma v Ljubljani
Ljubljana dobi mestni vodovod Slovenska igralka v češki politiki 400 tisoč podpisov za beatifikacijo škofa Slomška
Župan, ki je Ljubljano razvil v moderno mesto Od upravnika gledališča do obsojenca na dachavskih procesih Interpretka intelektualnih odrskih podob *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Tehniški genij iz Slovenskih goric Vojaške misije pri slovenskih partizanih Prvi javni nastop današnjega Big banda RTV Slovenija
Avtor Slovenske slovnice iz leta 1916 Literarno oblikovanje ob Cankarju in Župančiču »Danes so dovoljene sanje …«
Poznavalka del Josipa Murna Naš utemeljitelj znanstvenega preučevanja mednarodnih odnosov Prvič neposredno v radijski program z vrha Triglava
Častnik in obveščevalec Kipar, ki je ustvaril »Dečka s piščalko« Pred 32 leti smo dobili državni grb in zastavo
Avtor slovenske planinske markacije Preučevalec zgodovine knjig in knjižnic Raziskovalec pojava samomorilnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ko je sveti Ahac postal zavetnik Kranjske Pehta iz Galetovega filma Srečno, Kekec Madžarski okupatorji odvedejo v internacijo prve Slovence
Utemeljitelj slovenske etnomuzikologije Oblikovalka maske zaslovela v filmskem svetu Planinska pot od vznožja Pohorja do morja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Agronom – organizator kmetijstva Eden od organizatorjev protinacističnega upora na Štajerskem Pred 32 leti je Slovenska tiskovna agencija odposlala prvo vest
Podpisi peticije za zedinjeno Slovenijo Odvetnica in njena pripovedna proza Slovenik – papeški zavod v Rimu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mojstrski interpret intelektualnih gledaliških vlog Vojak, pravnik in zgodovinar Od gledališča na osvobojenem ozemlju do filmskih vlog
Zagovornik slovenstva v Kanalski dolini Redovnik in akademski slikar Pred osamosvojitvijo predstavljena posebna poštna znamka *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prva postaja Gorske reševalne službe na Slovenskem Fraz Liszt v Mariboru in nekoliko pozneje v Rogaški Slatini Centralna partizanska bolnišnica *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden naših vodilnih impresionistov Več kot 500 vlog v gledališču, na radiu in na televiziji Časnikarska pot od »Ljudske pravice do »Naših razgledov« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Tolminski kmečki upor Zgodovinar, geograf in skladatelj Slovenska gimnazija v begunskem taborišču v Vetrinju
Neveljaven email naslov