Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Slovenski tolarji zamenjali jugoslovanske dinarje , prvi politik, ki je v kranjskem deželnem zboru govoril samo slovensko, utemeljitelj moderne kirurgije, naš vodilni strokovnjak za zgodovino prometa

Leta 1826 se je v Podgorju pri Kamniku rodil pravnik, sicer pa pesnik, pripovednik, jezikoslovec in kritik Luka Svetec. Pisal je rodoljubne, razpoloženjske in pripovedne pesmi ter epigonsko prozo. Napisal je tudi narodni ep, pravzaprav obsežnejšo pripovedno pesem o Petru Klepcu. Kot jezikoslovec je pisal o jezikovnih vprašanjih – stavčnem naglasu, rabi glagolov, fonetiki in členkih – ter si tako pridobil precejšnje zasluge za enotnost slovenskega pravopisa. Kot politik je Luka Svetec v kranjskem deželnem zboru v Ljubljani prvi govoril samo slovensko. Vanj je bil prvič izvoljen leta 1862, ko je zastopal sodne okraje Kočevje, Ribnica in Velike Lašče. Zavzemal se je za Zedinjeno Slovenijo in pri dvaindevetdesetih letih doživel uresničenje svojega političnega ideala – nastanek Jugoslavije. Več let je bil podpredsednik Društva sv. Cirila in Metoda, vendar kot zastopnik društva leta 1892 ni dobil dovoljenja za govor na prvem slovenskem katoliškem shodu. Verjetno zato, ker bi tam med drugim dejal: »Branitelj narodnosti je torej vedoma ali nevedoma branitelj vere, nasproti pa tisti, ki poudarja samo vero, za narodnost pa mu ni mar, ne zadostuje svojemu namenu, ker zanemarja bistvene pogoje, pod katerimi si more naš narod ohraniti svojo vero.« Svetca je podprl tudi dr. Ivan Tavčar, ki je na njegovem banketu 8. oktobra 1892 v svojem govoru poudaril, da ima Slovenec dve svetinji, ki ju mora braniti, to sta vera in narodnost; nikdar pa se ne sme vera uporabljati proti narodnosti in nikdar narodnost proti veri«.

Zdravnika Eda Šlajmerja štejemo za utemeljitelja moderne kirurgije na Slovenskem. Že v mladosti si je pridobil mednarodni ugled z uspešnimi operacijami (na primer glave), s svojo poznejšo operativno, vzgojno in publicistično dejavnostjo pa je zaslovel kot najboljši kirurg južno od Dunaja, še posebno na področju trebušne kirurgije. V Ljubljani je popolnoma prenovil organizacijo in delo kirurškega oddelka, sodeloval pa je tudi pri načrtovanju paviljonskega sistema celotne ljubljanske bolnišnice, tako da je postala ena najsodobnejših v celotni podonavski monarhiji. Edo Šlajmer se je rodil leta 1864 v Čabru v Gorskem kotarju.

Zgodovinar Ferdo Gestrin je leta 1960 doktoriral na pravni fakulteti v Ljubljani, leta 1983 pa je postal redni profesor za občo zgodovino srednjega veka. Za njegovo obsežno znanstveno delo (več kot 250 bibliografskih enot, od tega 18 knjig) je v marsičem značilno novatorstvo pri dodajanju novih vrst virov k že obravnavanim vprašanjem. Sprva je njegovo delo segalo od zgodovine antike prek zgodovine mest na Slovenskem v srednjem veku in gospodarske zgodovine ter zgodovine reformacije v 16. stoletju do zgodovine Slovencev od konca 18. do začetka 20. stoletja.
Zlasti objava njegovega dela “Mitninske knjige 16. in 17. stoletja na Slovenskem” je pokazala pomembno novo podobo naše preteklosti: do tedaj je zgodovinopisje zanemarjalo slovenske zveze z Italijo in upoštevalo le navezanost na severozahod. Z monografijo “Pomorstvo srednjeveškega Pirana” pa je Ferdo Gestrin postal vodilni strokovnjak za zgodovino prometa na Slovenskem. Rodil se je leta 1916 v Ljubljani.

Že sredi leta 1991 je Banka Slovenije z natečajem za oblikovanje slovenskih bankovcev začela pripravljati prvi slovenski denar. Bankovce je zasnoval akademski slikar Miljénko Lícul, na njih pa so bili upodobljeni pomembni Slovenci: Primož Trubar, Janez Vajkard Valvazor, Jurij Vega, Rihard Jakopič, Jakob Petelin Gallus, Jože Plečnik, France Prešeren in Ivan Cankar. Na pettisočaku je bila podoba Ivane Kobilce. Bankovce so na papirju iz papirnice Radeče natisnili v Veliki Britaniji in Nemčiji, kovance z upodobitvami živali pa so izdelali na Slovaškem. Na današnji dan pred 30 leti je prenehal veljati moratorij za slovenske osamosvojitvene ukrepe, Republika Slovenija je razglasila denarno osamosvojitev in uvedla svojo denarno valuto – tolar. Dobrih petnajst let pozneje se je naša država vključila v evropski monetarni sistem, od 1. januarja leta 2007 pa v Sloveniji kot zakonito plačilno sredstvo uporabljamo evrske bankovce in kovance.