Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Benjamin Ipavec (1829-1908) mojster samospevov − »slovenski Schubert« * Bralni krog v Lendavi * Umetnica s posluhom za odrski jezik * Nadškofovo radijsko božično voščilo
Leta 1829 se je v Šentjurju pri Celju rodil zdravnik in skladatelj Benjamin Ípavec. Bil je zdravnik v Gradcu, od leta 1871 do leta 1898 pa primarij tamkajšnje otroške bolnišnice. V času zdravniškega poklica je v mariborski bolnišnici organiziral rentgenski inštitut. Skladati je začel že kot gimnazijec, v Gradcu pa se je zasebno izpopolnjeval v kompoziciji. Ustvarjal je še v svojih poznih letih in takrat napisal najboljša dela. Vseskozi je bil tesno povezan s slovenskim glasbenim življenjem, čeprav je ves čas živel v Gradcu. Ob slovenskem narodnostnem prebujanju je pisal zborovske skladbe in kantate. Najbolj znana je njegova Serenada za godalni orkester, sicer pa je poleg vrste vokalnih in klavirskih skladb tudi avtor prve slovenske romantične opere z zgodovinsko snovjo, opere Teharski plemiči in operete Tičnik. Umetniško so najboljši njegovi samospevi – uglasbil jih je približno sedemdeset. Številni se odlikujejo z bogastvom melodike, barvitim harmonskim stavkom, jasno obliko in občutjem, v katerem je veliko prisrčne domačnosti. Ti samospevi so Benjaminu Ipavcu prinesli naziv “slovenski Schubert” in slovenska vokalna lirika je z njim dosegla prvi kakovostni vrh ter visoko raven evropskega romantičnega samospeva.
Bralni krogi, ki veljajo za predhodnika današnjega knjižničarstva, imajo tudi v Lendavi bogato tradicijo. Prvo takšno združenje, imenovano tudi Meščansko bralno društvo, je bil ustanovljeno na današnji dan pred 150 leti (1871), čeprav je bil uradno registriran šele novembra 1872. Vodil ga je lekarnar bela Kiss in je deloval v hotelu krona, današnji mestni hiši v Lendavi, kjer so imeli tri prostore: čitalnico, prostor za druženje in sobo za biljard in zabavo. Prvi bralni krog, katerega knjižnica je obsegala 673 knjig ali zvezkov. Bralni krogi so delovali do konca prve svetovne vojne, med vojnama pa te dejavnosti ni bilo. Po drugi svetovni vojni se je začelo ustanavljati knjižničarstvo, kot ga poznamo danes.
Gledališka igralka in pedagoginja Mihaela Šarič se je rodila pred 130 leti (1891) v Bjelovarju na Hrvaškem. Končala je dunajsko dramsko šolo in pozneje je od leta 1918 do 1950 igrala v ljubljanski Drami; vmes je le dve sezoni nastopala v Mariboru in na Reki. Igrala je zlasti v Cankarjevih in Shakespearjevih delih. Velja za eno naših najbolj tenkočutnih dramskih umetnic z velikim posluhom za odrski jezik, odlikovala pa se je tudi v umetniškem pripovedovanju. Bila je tudi profesorica za dramsko igro in umetniško besedo na ljubljanski gledališki akademiji. Leta 1970 je dobila Prešernovo nagrado.
Nocoj bo minilo 35 let, odkar je tedanji ljubljanski nadškof in metropolit dr. Alojzij Šuštar prvič dobil priložnost prebrati božično poslanico po valovih slovenskega radia. To se je zgodilo v večernem Radijskem dnevniku, božič pa je prvič po letu 1952, ko ga je oblast izbrisala s seznama praznikov, doživel javno medijsko pozornost v radijskem programu. *Posnetek Z božičnim voščilom je slovensko in vso jugoslovansko javnost osupnil tudi takratni predsednik republiške konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije Jože Smole, ki se ga je v istem trenutku oprijel vzdevek Božiček. Božič je formalni praznik in dela prost dan znova postal leta 1989.
6259 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Benjamin Ipavec (1829-1908) mojster samospevov − »slovenski Schubert« * Bralni krog v Lendavi * Umetnica s posluhom za odrski jezik * Nadškofovo radijsko božično voščilo
Leta 1829 se je v Šentjurju pri Celju rodil zdravnik in skladatelj Benjamin Ípavec. Bil je zdravnik v Gradcu, od leta 1871 do leta 1898 pa primarij tamkajšnje otroške bolnišnice. V času zdravniškega poklica je v mariborski bolnišnici organiziral rentgenski inštitut. Skladati je začel že kot gimnazijec, v Gradcu pa se je zasebno izpopolnjeval v kompoziciji. Ustvarjal je še v svojih poznih letih in takrat napisal najboljša dela. Vseskozi je bil tesno povezan s slovenskim glasbenim življenjem, čeprav je ves čas živel v Gradcu. Ob slovenskem narodnostnem prebujanju je pisal zborovske skladbe in kantate. Najbolj znana je njegova Serenada za godalni orkester, sicer pa je poleg vrste vokalnih in klavirskih skladb tudi avtor prve slovenske romantične opere z zgodovinsko snovjo, opere Teharski plemiči in operete Tičnik. Umetniško so najboljši njegovi samospevi – uglasbil jih je približno sedemdeset. Številni se odlikujejo z bogastvom melodike, barvitim harmonskim stavkom, jasno obliko in občutjem, v katerem je veliko prisrčne domačnosti. Ti samospevi so Benjaminu Ipavcu prinesli naziv “slovenski Schubert” in slovenska vokalna lirika je z njim dosegla prvi kakovostni vrh ter visoko raven evropskega romantičnega samospeva.
Bralni krogi, ki veljajo za predhodnika današnjega knjižničarstva, imajo tudi v Lendavi bogato tradicijo. Prvo takšno združenje, imenovano tudi Meščansko bralno društvo, je bil ustanovljeno na današnji dan pred 150 leti (1871), čeprav je bil uradno registriran šele novembra 1872. Vodil ga je lekarnar bela Kiss in je deloval v hotelu krona, današnji mestni hiši v Lendavi, kjer so imeli tri prostore: čitalnico, prostor za druženje in sobo za biljard in zabavo. Prvi bralni krog, katerega knjižnica je obsegala 673 knjig ali zvezkov. Bralni krogi so delovali do konca prve svetovne vojne, med vojnama pa te dejavnosti ni bilo. Po drugi svetovni vojni se je začelo ustanavljati knjižničarstvo, kot ga poznamo danes.
Gledališka igralka in pedagoginja Mihaela Šarič se je rodila pred 130 leti (1891) v Bjelovarju na Hrvaškem. Končala je dunajsko dramsko šolo in pozneje je od leta 1918 do 1950 igrala v ljubljanski Drami; vmes je le dve sezoni nastopala v Mariboru in na Reki. Igrala je zlasti v Cankarjevih in Shakespearjevih delih. Velja za eno naših najbolj tenkočutnih dramskih umetnic z velikim posluhom za odrski jezik, odlikovala pa se je tudi v umetniškem pripovedovanju. Bila je tudi profesorica za dramsko igro in umetniško besedo na ljubljanski gledališki akademiji. Leta 1970 je dobila Prešernovo nagrado.
Nocoj bo minilo 35 let, odkar je tedanji ljubljanski nadškof in metropolit dr. Alojzij Šuštar prvič dobil priložnost prebrati božično poslanico po valovih slovenskega radia. To se je zgodilo v večernem Radijskem dnevniku, božič pa je prvič po letu 1952, ko ga je oblast izbrisala s seznama praznikov, doživel javno medijsko pozornost v radijskem programu. *Posnetek Z božičnim voščilom je slovensko in vso jugoslovansko javnost osupnil tudi takratni predsednik republiške konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije Jože Smole, ki se ga je v istem trenutku oprijel vzdevek Božiček. Božič je formalni praznik in dela prost dan znova postal leta 1989.
Žrtev dachavskih procesov Desetletja prepovedani književnik Uzakonjena volilna pravica žensk
Prvi predsednik Slovenske matice Pravnik in književnik Ko je v Auschwitz prispela največja skupina internirancev s slovenskega ozemlja
Avtor našega najstarejšega celovitega dramskega besedila Prvi slovenski vpis v zemljiško knjigo na Štajerskem Goriško akademsko društvo Adrija
Poštna zveza med Gradcem in Ljubljano Od vroclavskega do ljubljanskega odra Specialist za higieno in socialno medicino *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Od zgodovinskega opisa Opčin pri Trstu do besedil za otroke Diplomat, umetnostni zgodovinar, etnolog Začetek serijske proizvodnje avtomobilov na Slovenskem
Strela morila na Donački gori Slovenski tabor na Koroškem Odrska interpretka materinskih likov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ena prvih predstavnic sodobnega plesnega izražanja pri nas Skladatelj, ki je ustvaril »pravljični balet« Zgodovinski uspeh alpinističnega para v severni steni Špika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jezikoslovec s Koroškega Pripovedovalka pravljic in otroških zgodb Zmagoslavje ladijskega vijaka
Redni profesor gradbeništva v Helsinkih 130 let Muzejskega društva Ptuj Gimnazija v Gorici tudi slovenska
Iz zgodovine nesreč v naših gorah Trener na poti do olimpijskih odličij Ko so v Ljutomeru dobili prvo povsem drugačno trgovino *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Škof, ki se je uprl zahtevi nacistov Samorasla pesnica in pisateljica Ameriška pšenica preprečila lakoto *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ustvarjalec slovenske radijske ure v Chicagu Vojaški premiki na Koroškem Politični spor namesto avtoceste *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prevajalec literature in filozofskih razprav Ustanovitelj oddelka za psihologijo Direktorica Inštituta za načrtovanje družine *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Alpski vršaci in njihova prvič izmerjena nadmorska višina Montiran politični proces razveljavljen po 44 letih Nacisti odvzeli staršem 650 otrok
Mejnik v razvoju ljubljanske drame Iz gledališča na politični sodni proces Vojna svetovnih razsežnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Knjige, ki so Slovence naučile brati Igralkina neposrednost in mladostni čar Gospodarstvenik razvije največje gumarsko podjetje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zasluge za ljubljansko univerzo Koroški kronist dogajanja v Slovenskih goricah Začetnik astronomskega observatorija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
"Bukve za učenke porodničarstva" Vroče poletje leta 1916 ob Soči Zakon o mestnih občinah v nekdanji Dravski banovini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Satirik razjaril gospodo Sodobne geofizikalne metode Zadnji vojaki iz Slovenije zapuščajo Jugoslovansko armado *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Arhitekt »malega nebotičnika« v Ljubljani »Zakon o vseučilišču Kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev« Uspehi z diatonično harmoniko *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov