Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili na ta dan, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Slava Kristan Lunaček – zdravnica, ki je popeljala otroke v kolonije na morje in v hribe * Molitvenik in slovnica za indijanski plemeni * Ideja o poštni znamki * Spodbuda širjenju radijske dopisniške mreže
Zadnji dan leta 1830 je misijonar Irenej Friderik Baraga, doma iz Knežje vasi pri Trebnjem, po mesecu dni plovbe pristal v New Yorku in od tam odšel na območje Velikih jezerih, kjer je širil izobrazbo in vero med tamkajšnjimi Indijanci ter zaznamoval versko in kulturno življenje. Baraga je med drugim avtor Molitvenika, prve knjige v jeziku indijanskega plemena Ottawa, ter slovnice in slovarja otavsko-očipvejskega jezika. Napisal je več nabožnih knjig ter v nemščini delo: Zgodovina, značaj, šege in običaji severnoameriških Indijancev, v katerem so Evropejci prvič spoznali zgodbo o indijanski princesi Pokahontas. Staroselce ob Michiganskem in Gornjem jezeru je tudi varoval pred nasiljem evropskih kolonistov: leta 1852 je bil v Cincinnatiju v Ohiu posvečen za škofa. Njegovo prvo škofovsko mesto je bilo Sault Ste. Marie in od leta 1866 Marquette, kjer se je leta 1952 tudi začel postopek za Baragovo beatifikacijo. Po njem so v zvezni državi Michigan ob Velikem jezeru leta 1875 poimenovali okrožje Baraga County in mesto Baraga.
31. decembra 1835 je poštni uradnik Lovrenc Košir predsedniku dvorne komore poslal predlog reforme za »nov postopek in način obračunavanja s kontrolo materiala«. Postopek je predvideval frankiranje pisem z »umetno pritrjenimi kolki poštne takse«, torej uporabo znamk v različnih barvah, glede na višino pristojbine. Kljub temu, da bi upoštevanje Koširjevih predlogov prineslo nedvomne koristi, jih poštna uprava /še/ ni bila pripravljena sprejeti. Ob zavrnitvi predloga je bil sicer pohvaljen za prizadevanje, da bi koristno služili poštnemu uradu«, vendar so ga že pred tem premestili na nižje in slabše plačano mesto v državnem knjigovodstvu v Ljubljani. Za uradnega izumitelja poštne znamke danes velja Rowland Hill. Njuni ideji se sicer ne ujemata v celoti, a so povezave zaznavne.
Glede na čas nastanka prvih idejnih zapisov o poštni znamki velja Košir za pravega poštnega reformatorja. Avstrija je njegovo idejo poštne znamke uresničila leta 1850 in mu 1858 priznala avtorstvo, ki pa ga 1. kongres Mednarodne poštne zveze leta 1874 v Bernu v Švici ni potrdil.
31. decembra 1898 se je v Črnem Vrhu nad Idrijo rodila zdravnica dr. Slava Kristan Lunaček, pionirka zavzemanja za zdravstvene pravice otrok pri nas, pobudnica zdravstvenih kolonij in šolske malice za vse otroke. Po diplomi na medicinski fakulteti v Zagrebu se je izpopolnjevala na Švedskem, v Veliki Britaniji, Švici in Avstriji. Po vrnitvi v domovino je posodobila šolsko polikliniko, med gospodarsko krizo leta 1929 pa organizirala prve šolske mlečne kuhinje ter prve kolonije šolskih otrok ob morju in v hribih. Še posebej se je ukvarjala s šolsko higieno in organizirala predavanja s to tematiko. Po letu 1945 je vodila Unicefovo komisijo za preventivo in pomoč, izvedla longitudinalno študijo razvoja šolskega otroka in uvedla tečaje za specializacijo zdravnikov iz šolske medicine. V soavtorstvu z dr. Marijem Avčinom je leta 1956 izdala knjigo »Otrok od spočetja do pubertete«, ki je izšla pri Prešernovi družbi.
Radijski novinar Silvo Matelič se je rodil pred 100 leti (1921) na Jesenicah. Sodelavec Radia Ljubljana je postal leta 1947. Vrsto let je bil urednik radijskega dopisništva; zavzemal se je za širjenje dopisniške mreže po Sloveniji in za uveljavitev radia kot hitrega, neposrednega in verodostojnega posredovalca sporočil. Z radijsko reportažo je razširil radiofonske oblike in razvil tudi neposredne stike s poslušalci. Slišali bomo odlomek njegovega pogovora s Slavkom Avsenikom ob 20. obletnici delovanja ansambla Avsenik – leta 1973 *Posnetek Silvo Matelič, kar 35 let radijski sodelavec, je prejel Tomšičevo nagrado in za življenjsko delo nagrado Moše Pijadeja.
6259 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili na ta dan, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Slava Kristan Lunaček – zdravnica, ki je popeljala otroke v kolonije na morje in v hribe * Molitvenik in slovnica za indijanski plemeni * Ideja o poštni znamki * Spodbuda širjenju radijske dopisniške mreže
Zadnji dan leta 1830 je misijonar Irenej Friderik Baraga, doma iz Knežje vasi pri Trebnjem, po mesecu dni plovbe pristal v New Yorku in od tam odšel na območje Velikih jezerih, kjer je širil izobrazbo in vero med tamkajšnjimi Indijanci ter zaznamoval versko in kulturno življenje. Baraga je med drugim avtor Molitvenika, prve knjige v jeziku indijanskega plemena Ottawa, ter slovnice in slovarja otavsko-očipvejskega jezika. Napisal je več nabožnih knjig ter v nemščini delo: Zgodovina, značaj, šege in običaji severnoameriških Indijancev, v katerem so Evropejci prvič spoznali zgodbo o indijanski princesi Pokahontas. Staroselce ob Michiganskem in Gornjem jezeru je tudi varoval pred nasiljem evropskih kolonistov: leta 1852 je bil v Cincinnatiju v Ohiu posvečen za škofa. Njegovo prvo škofovsko mesto je bilo Sault Ste. Marie in od leta 1866 Marquette, kjer se je leta 1952 tudi začel postopek za Baragovo beatifikacijo. Po njem so v zvezni državi Michigan ob Velikem jezeru leta 1875 poimenovali okrožje Baraga County in mesto Baraga.
31. decembra 1835 je poštni uradnik Lovrenc Košir predsedniku dvorne komore poslal predlog reforme za »nov postopek in način obračunavanja s kontrolo materiala«. Postopek je predvideval frankiranje pisem z »umetno pritrjenimi kolki poštne takse«, torej uporabo znamk v različnih barvah, glede na višino pristojbine. Kljub temu, da bi upoštevanje Koširjevih predlogov prineslo nedvomne koristi, jih poštna uprava /še/ ni bila pripravljena sprejeti. Ob zavrnitvi predloga je bil sicer pohvaljen za prizadevanje, da bi koristno služili poštnemu uradu«, vendar so ga že pred tem premestili na nižje in slabše plačano mesto v državnem knjigovodstvu v Ljubljani. Za uradnega izumitelja poštne znamke danes velja Rowland Hill. Njuni ideji se sicer ne ujemata v celoti, a so povezave zaznavne.
Glede na čas nastanka prvih idejnih zapisov o poštni znamki velja Košir za pravega poštnega reformatorja. Avstrija je njegovo idejo poštne znamke uresničila leta 1850 in mu 1858 priznala avtorstvo, ki pa ga 1. kongres Mednarodne poštne zveze leta 1874 v Bernu v Švici ni potrdil.
31. decembra 1898 se je v Črnem Vrhu nad Idrijo rodila zdravnica dr. Slava Kristan Lunaček, pionirka zavzemanja za zdravstvene pravice otrok pri nas, pobudnica zdravstvenih kolonij in šolske malice za vse otroke. Po diplomi na medicinski fakulteti v Zagrebu se je izpopolnjevala na Švedskem, v Veliki Britaniji, Švici in Avstriji. Po vrnitvi v domovino je posodobila šolsko polikliniko, med gospodarsko krizo leta 1929 pa organizirala prve šolske mlečne kuhinje ter prve kolonije šolskih otrok ob morju in v hribih. Še posebej se je ukvarjala s šolsko higieno in organizirala predavanja s to tematiko. Po letu 1945 je vodila Unicefovo komisijo za preventivo in pomoč, izvedla longitudinalno študijo razvoja šolskega otroka in uvedla tečaje za specializacijo zdravnikov iz šolske medicine. V soavtorstvu z dr. Marijem Avčinom je leta 1956 izdala knjigo »Otrok od spočetja do pubertete«, ki je izšla pri Prešernovi družbi.
Radijski novinar Silvo Matelič se je rodil pred 100 leti (1921) na Jesenicah. Sodelavec Radia Ljubljana je postal leta 1947. Vrsto let je bil urednik radijskega dopisništva; zavzemal se je za širjenje dopisniške mreže po Sloveniji in za uveljavitev radia kot hitrega, neposrednega in verodostojnega posredovalca sporočil. Z radijsko reportažo je razširil radiofonske oblike in razvil tudi neposredne stike s poslušalci. Slišali bomo odlomek njegovega pogovora s Slavkom Avsenikom ob 20. obletnici delovanja ansambla Avsenik – leta 1973 *Posnetek Silvo Matelič, kar 35 let radijski sodelavec, je prejel Tomšičevo nagrado in za življenjsko delo nagrado Moše Pijadeja.
Žrtev dachavskih procesov Desetletja prepovedani književnik Uzakonjena volilna pravica žensk
Prvi predsednik Slovenske matice Pravnik in književnik Ko je v Auschwitz prispela največja skupina internirancev s slovenskega ozemlja
Avtor našega najstarejšega celovitega dramskega besedila Prvi slovenski vpis v zemljiško knjigo na Štajerskem Goriško akademsko društvo Adrija
Poštna zveza med Gradcem in Ljubljano Od vroclavskega do ljubljanskega odra Specialist za higieno in socialno medicino *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Od zgodovinskega opisa Opčin pri Trstu do besedil za otroke Diplomat, umetnostni zgodovinar, etnolog Začetek serijske proizvodnje avtomobilov na Slovenskem
Strela morila na Donački gori Slovenski tabor na Koroškem Odrska interpretka materinskih likov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ena prvih predstavnic sodobnega plesnega izražanja pri nas Skladatelj, ki je ustvaril »pravljični balet« Zgodovinski uspeh alpinističnega para v severni steni Špika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jezikoslovec s Koroškega Pripovedovalka pravljic in otroških zgodb Zmagoslavje ladijskega vijaka
Redni profesor gradbeništva v Helsinkih 130 let Muzejskega društva Ptuj Gimnazija v Gorici tudi slovenska
Iz zgodovine nesreč v naših gorah Trener na poti do olimpijskih odličij Ko so v Ljutomeru dobili prvo povsem drugačno trgovino *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Škof, ki se je uprl zahtevi nacistov Samorasla pesnica in pisateljica Ameriška pšenica preprečila lakoto *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ustvarjalec slovenske radijske ure v Chicagu Vojaški premiki na Koroškem Politični spor namesto avtoceste *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prevajalec literature in filozofskih razprav Ustanovitelj oddelka za psihologijo Direktorica Inštituta za načrtovanje družine *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Alpski vršaci in njihova prvič izmerjena nadmorska višina Montiran politični proces razveljavljen po 44 letih Nacisti odvzeli staršem 650 otrok
Mejnik v razvoju ljubljanske drame Iz gledališča na politični sodni proces Vojna svetovnih razsežnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Knjige, ki so Slovence naučile brati Igralkina neposrednost in mladostni čar Gospodarstvenik razvije največje gumarsko podjetje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zasluge za ljubljansko univerzo Koroški kronist dogajanja v Slovenskih goricah Začetnik astronomskega observatorija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
"Bukve za učenke porodničarstva" Vroče poletje leta 1916 ob Soči Zakon o mestnih občinah v nekdanji Dravski banovini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Satirik razjaril gospodo Sodobne geofizikalne metode Zadnji vojaki iz Slovenije zapuščajo Jugoslovansko armado *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Arhitekt »malega nebotičnika« v Ljubljani »Zakon o vseučilišču Kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev« Uspehi z diatonično harmoniko *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov