Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Zadnji boj Pohorskega bataljona * Prešernoslovec in »Prešernova čitanka« * Metalurgovo znanje za avtomobilsko industrijo * 1,4 milijarde ameriških dolarjev »izgine« iz Narodne banke Jugoslavije
Literarni zgodovinar in teoretik Avgust Žigon je po maturi na gimnaziji v Gorici študiral pravo na Dunaju ter umetnostno zgodovino, slavistiko in klasično filologijo v Gradcu. Učil je na gimnazijah v Kranju, Ljubljani in Gorici, bil pa je tudi ravnatelj ljubljanske licejske knjižnice. Pisal je bibliografske in zgodovinske prispevke ter problemske literarnoteoretične razprave in v njih zagovarjal tako imenovano arhitektonsko teorijo, ki jo je povzel po pobudah iz umetnostne zgodovine in klasične filologije ter jo prenesel v študij Prešernove poezije. Sicer pa je bil Prešeren osrednja Žigonova téma, vrh njegovega prešernoslovja je zajet v dveh knjigah, “Prešernova čitanka” in “France Prešeren – poet in umetnik”. V dvajsetih letih prejšnjega stoletja sta izšli pri Mohorjevi družbi v Celovcu. Avgust Žigon je opozoril na potrebo po študiju umetniške oblike oziroma kompozicije pri slovenskih književnikih. Rodil se je leta 1877 v Ajdovščini.
Metalurg Anton Podgornik je diplomiral na rudarsko-metalurškem oddelku tehnične fakultete v Ljubljani, na kateri je bil pozneje redni profesor. Doktoriral je leta 1956 na Tehniški univerzi v Clausthalu v Nemčiji in se znanstveno ukvarjal z metalurško tehnologijo kovinskih materialov in raziskoval vprašanje difuzij zlitinskih elementov v večplastnih sistemih. Njegova dognanja so omogočila izdelavo triplastnih ležajev za avtomobilsko industrijo. Metalurg Anton Podgornik se je rodil leta 1927 v Krškem.
8. januarja 1943 so nemške nacistične enote, sestavljene iz 2000 mož vojske, policije in pomožnih enot, z lahkim in težjim pehotnim orožjem napadle tabor Pohorskega bataljona pri Treh žebljih na Pohorju, v katerem je bilo 70 borcev in bork. V sklepnem delu boja, ki je trajal dve uri in pol, so morali napadalci za dokončno uničenje napadenih uporabiti tudi metalce min. Umrli so vsi, razen enega, ki je bil ranjen in ujet. Med padlimi je bil tudi narodni heroj Alfonz Šarh - Iztok s svojimi tremi sinovi – 16-letnim Lojzkom, 14-letnim Pepčkom in 12-letnim Vančkom. Njihov brat Srečko, doma z Lobníce nad Rušami, je vsako leto prihajal na prizorišče zadnjega boja, kjer je poleg treh bratov in očeta umrla še ena sorodnica *Posnetek O uničenju Pohorskega bataljona so Nemci poročali celo Himmlerju v Berlin, ta pa je o tem obvestil Hitlerja. Trupla 65 borcev so odpeljali v Gradec in jih pokopali na tamkajšnjem pokopališču. Julija 1959 so na prizorišču boja sredi pohorskih gozdov pri Treh žebljih odkrili spominsko znamenje, delo akademskega kiparja Slavka Tihca in arhitekta Branka Kocmuta.
Leta 1991 je odjeknila novica o vdoru v jugoslovanski monetarni sistem. Srbija, kjer je bil že nekaj let nesporen voditelj Slobodan Milošević, si je konec leta 1990 pri Narodni banki Jugoslavije iz primarne emisije nepooblaščeno "izposodila" 18 milijard in 243 milijonov dinarjev, to je znašalo približno 1,4 milijarde ameriških dolarjev. Operacijo vdora v monetarni sistem so izvedli tako, da je Narodna banka Srbije obremenila račun primarne emisije centralne banke in denar nakazala svojim komitentom. Denar je med drugim šel v srbski proračun, tudi za izplačilo pokojnin, in k srbskim bankam. Vdor v monetarni sistem je bil posledica tega, da je bila Miloševićeva Srbija gospodarsko na kolenih in se je reševala s tako imenovano razbojniško ekonomijo. Slovenska vlada je dan pozneje sprejela spomenico, s katero je zveznemu izvršnemu svetu očitala zapoznelo in neučinkovito delovanje ter sporočila odločitev, da bo sama prevzela pobiranje temeljnega prometnega davka in carine ter v zvezni proračun nakazovala le kotizacijo. Uradno je tudi predlagala razmejitev finančnega premoženja ter notranjih in zunanjih dolgov.
6259 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Zadnji boj Pohorskega bataljona * Prešernoslovec in »Prešernova čitanka« * Metalurgovo znanje za avtomobilsko industrijo * 1,4 milijarde ameriških dolarjev »izgine« iz Narodne banke Jugoslavije
Literarni zgodovinar in teoretik Avgust Žigon je po maturi na gimnaziji v Gorici študiral pravo na Dunaju ter umetnostno zgodovino, slavistiko in klasično filologijo v Gradcu. Učil je na gimnazijah v Kranju, Ljubljani in Gorici, bil pa je tudi ravnatelj ljubljanske licejske knjižnice. Pisal je bibliografske in zgodovinske prispevke ter problemske literarnoteoretične razprave in v njih zagovarjal tako imenovano arhitektonsko teorijo, ki jo je povzel po pobudah iz umetnostne zgodovine in klasične filologije ter jo prenesel v študij Prešernove poezije. Sicer pa je bil Prešeren osrednja Žigonova téma, vrh njegovega prešernoslovja je zajet v dveh knjigah, “Prešernova čitanka” in “France Prešeren – poet in umetnik”. V dvajsetih letih prejšnjega stoletja sta izšli pri Mohorjevi družbi v Celovcu. Avgust Žigon je opozoril na potrebo po študiju umetniške oblike oziroma kompozicije pri slovenskih književnikih. Rodil se je leta 1877 v Ajdovščini.
Metalurg Anton Podgornik je diplomiral na rudarsko-metalurškem oddelku tehnične fakultete v Ljubljani, na kateri je bil pozneje redni profesor. Doktoriral je leta 1956 na Tehniški univerzi v Clausthalu v Nemčiji in se znanstveno ukvarjal z metalurško tehnologijo kovinskih materialov in raziskoval vprašanje difuzij zlitinskih elementov v večplastnih sistemih. Njegova dognanja so omogočila izdelavo triplastnih ležajev za avtomobilsko industrijo. Metalurg Anton Podgornik se je rodil leta 1927 v Krškem.
8. januarja 1943 so nemške nacistične enote, sestavljene iz 2000 mož vojske, policije in pomožnih enot, z lahkim in težjim pehotnim orožjem napadle tabor Pohorskega bataljona pri Treh žebljih na Pohorju, v katerem je bilo 70 borcev in bork. V sklepnem delu boja, ki je trajal dve uri in pol, so morali napadalci za dokončno uničenje napadenih uporabiti tudi metalce min. Umrli so vsi, razen enega, ki je bil ranjen in ujet. Med padlimi je bil tudi narodni heroj Alfonz Šarh - Iztok s svojimi tremi sinovi – 16-letnim Lojzkom, 14-letnim Pepčkom in 12-letnim Vančkom. Njihov brat Srečko, doma z Lobníce nad Rušami, je vsako leto prihajal na prizorišče zadnjega boja, kjer je poleg treh bratov in očeta umrla še ena sorodnica *Posnetek O uničenju Pohorskega bataljona so Nemci poročali celo Himmlerju v Berlin, ta pa je o tem obvestil Hitlerja. Trupla 65 borcev so odpeljali v Gradec in jih pokopali na tamkajšnjem pokopališču. Julija 1959 so na prizorišču boja sredi pohorskih gozdov pri Treh žebljih odkrili spominsko znamenje, delo akademskega kiparja Slavka Tihca in arhitekta Branka Kocmuta.
Leta 1991 je odjeknila novica o vdoru v jugoslovanski monetarni sistem. Srbija, kjer je bil že nekaj let nesporen voditelj Slobodan Milošević, si je konec leta 1990 pri Narodni banki Jugoslavije iz primarne emisije nepooblaščeno "izposodila" 18 milijard in 243 milijonov dinarjev, to je znašalo približno 1,4 milijarde ameriških dolarjev. Operacijo vdora v monetarni sistem so izvedli tako, da je Narodna banka Srbije obremenila račun primarne emisije centralne banke in denar nakazala svojim komitentom. Denar je med drugim šel v srbski proračun, tudi za izplačilo pokojnin, in k srbskim bankam. Vdor v monetarni sistem je bil posledica tega, da je bila Miloševićeva Srbija gospodarsko na kolenih in se je reševala s tako imenovano razbojniško ekonomijo. Slovenska vlada je dan pozneje sprejela spomenico, s katero je zveznemu izvršnemu svetu očitala zapoznelo in neučinkovito delovanje ter sporočila odločitev, da bo sama prevzela pobiranje temeljnega prometnega davka in carine ter v zvezni proračun nakazovala le kotizacijo. Uradno je tudi predlagala razmejitev finančnega premoženja ter notranjih in zunanjih dolgov.
Visokošolski učitelj fizike s polstoletnim stažem Zdravnik v vrstah narodnoosvobodilne vojske Več kot le idrijski psihiater *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden prvih darovalcev knjig za prvo ljubljansko javno knjižnico Kiparjevo ustvarjanje s kovino Ustanovljena Zveza slovenskih organizacij na Koroškem
Fizik in eden temeljnih naravnih zakonov Za spremembo podrejenega položaja žensk Zgodovina prevajanja Svetega pisma pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prva pravna ureditev plovbe po Savi Prva ženska na delovnem mestu dekanje katere izmed naših fakultet Eden od utemeljiteljev naše znanstvene literarne zgodovine *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dirigent, zapisan operni ustvarjalnosti Telovadec iz zlate dobe slovenske gimnastike Vojaška vaja dobre tri mesece pred razglasitvijo slovenske samostojnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dunajski škof slovenskega rodu Lirik domače pokrajine – pesnik Pohorja Ljudska pisateljica in njeno delo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Obsojenec drugega tržaškega procesa Glasbenikova antologijska dela trajne vrednosti Raziskovalec slovenske moderne
»Zlomljeno sidro« kapitana bojne ladje Soustvarjalec slovenskega glasbenega ekspresionizma Več kot tri desetletja dirigent Big Banda RTV Slovenija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški zgodovinski zgled za prvo ameriško ustavo Osebnost avantgardne poezije Diagnostika rakavih obolenj *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Baročni kipar z izrazito monumentalno močjo “Koledar amerikanskega Slovenca” Obveznost poslovanja sodišč tudi v slovenskem jeziku *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zastopnik Sokolov v Osvobodilni fronti Iz vojaške uniforme v diplomacijo Politični konsenz študentov – a le za kratek čas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Skozi dravsko dolino od Budimpešte do Salzburga Raziskovalec življenja na Koroškem, še posebno v Rožu Prvi popis prebivalstva po drugi svetovni vojni *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljana dobila Lattermanov drevored Raziskovalec počitka in brstenja rastlin Jurčičev deseti brat v angleščini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Učenec Valentina Vodnika Mentor mladim umetnikom Inovator v čebelarstvu in podjetnik
Zdravnik in zaupnik ruskega carja Pionir klasične kitare pri nas Kantata Stara pravda *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
“Dalje kot sončni žarki spremlja ljubezen ljudstva Franca Jožefa in Elizabeto!” Operni umetnik iz Trsta Prva žrtev nacizma med slovenskimi duhovniki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški izgnanec v Slovenskih goricah Streli na demonstrante v Škednju pri Trstu Leonora iz Piranskega zaliva
Oblast s sankcijami zoper kritike Škofovstvo v znamenju vojne in delitev Socialni realist in upornik proti nacizmu
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Prvo smučarsko tekmovanje Ko je italijansko osebno ime postalo obvezno Sestre usmiljenke v slovenskih bolnišnicah nezaželene, v srbskih in makedonskih dobrodošle
Neveljaven email naslov