Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Dr. Matija Slavič, borec za prekmurske meje in rektor ljubljanske univerze * Mednarodna slikarska šola v Münchnu * »Radio Ljubljana, Maribor in Slovensko primorje« * Eksplozija bombe na vlaku pred Dobovo
Teolog, biblicist in narodni buditelj Matija Slavič se je rodil leta 1877 v Bučečovcih pri Ljutomeru. Po gimnaziji v Mariboru in doktoratu iz teologije je postal nemški pridigar in katehet v Celju, leta 1911 pa je bil imenovan za profesorja bibličnih ved v Mariboru. V letih od 1932 do 1941 je bil dvakrat rektor ljubljanske univerze. Strokovno se je izpopolnjeval v Egiptu in Palestini ter na Papeškem inštitutu v Rimu. V Narodnem svetu za Štajersko je bil referent za Prekmurje ter se je kot izvedenec za to področje leta 1919 udeležil mirovne konference v Parizu in objavil dve razpravi o tem. *Posnetek Je o diplomatskem delu ter okoliščina po prvi svetovni vojni povedal Slavičev študent, predavatelj pravne zgodovine na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru pokojni profesor doktor Stanko Ojnik. Matija Slavič je prvi skoraj v celoti prevedel “Sveto pismo stare zaveze” iz hebrejskega izvirnika.
Poznejši škof Alojzij Fogar je v Innsbrucku končal študij bogoslovja in leta 1908 postal glavni prefekt in profesor v goriškem bogoslovju. Med vojno je v Ljubljani pri jezuitih skrbel za begunce, leta 1923 pa je bil imenovan za tržaško-koprskega škofa. Ves čas delovanja v Trstu se je bojeval proti brutalnemu pritisku fašističnega režima na Slovence. Leta 1936 je ostro protestiral proti prepovedi slovenskega bogoslužja v tržaških predmestjih in bil zato odpoklican. Nato je v Rimu opravljal različne naloge in se ves čas, tudi po drugi svetovni vojni, zavzemal za pravice primorskih Slovencev. Škof Alojzij Fogar se je rodil pred 140-imi leti (1882.) v Pevmi pri Gorici.
27. januarja 1947 je bilo ustanovljeno državno gospodarsko podjetje »Radio Ljubljana, Maribor in Slovensko primorje«. S tem se je radio iz zvezne ustanove spremenil v državno gospodarsko podjetje republiškega pomena in je bilo zanj pristojno predsedstvo vlade Ljudske republike Slovenije. V to podjetje so bile združene vse tri tedanje radijske postaje, trgovska podjetja za prodajo radijskih sprejemnikov in drugega radiofonskega materiala. Naslednje leto, 11. maja, je vlada Ljudske republike Slovenije ustanovila še Upravo za radiodifuzno službo, ki jo je vodil načelnik Mitja Vošnjak. Naslednja sprememba se je zgodila septembra 1948, ko je vlada Ljudske republike Slovenije spremenila odločbo o ustanovitvi Radia Ljubljana, Maribor in Slovensko primorje. 24. novembra 1950 so vsa tri podjetja združili v podjetje Radio Slovenija.
V zgodnjih sedemdesetih letih prejšnjega stoletja je Slovenija doživljala močno teroristično delovanje emigrantskih ekstremističnih organizacij. Njihova ključna ost je bila sicer uperjena proti Beogradu ter Bosni in Hercegovini, vendar so se posledice čutile tudi pri nas. 27. januarja pred petdesetimi leti (1972.) petnajst minut po polnoči je v predzadnjem vagonu brzovlaka Ljubljana–Beograd – tik pred železniško postajo Dobova – eksplodirala podtaknjena bomba. Ranjenih je bilo šest oseb, nihče ni umrl, materialna škoda pa je bila precejšnja. Eksplozija je bila v vagonu, ki je prispel iz Avstrije in bil v Zidanem mostu priključen brzovlaku Ljubljana–Beograd. Temu dejanju je čez dobrih pet mesecev sledil vdor diverzantsko-teroristične skupine pripadnikov hrvaškega revolucionarnega bratstva, imenovane »Feniks«. Na Kozjaku je neopažena prečkala avstrijsko-jugoslovansko državno mejo. Spopad z njo se je začel na območju pogorja Raduša v Bosni in Hercegovini. Zaradi precejšnjega števila žrtev, ki so bile v veliki meri posledica nepripravljenosti varnostnih sil na vdore dobro izurjenih in motiviranih skupin, so v vseh republikah nekdanje države oblikovali posebne enote tedanje milice. Tedanji republiški sekretar za notranje zadeve Marjan Orožen je izdal odločbo o ustanovitvi Specialne enote Republiškega sekretariata za notranje zadeve Socialistične republike Slovenije. Ta se je že konec julija 1972 začela uriti na Ugarju pri Ribnici.
6259 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Dr. Matija Slavič, borec za prekmurske meje in rektor ljubljanske univerze * Mednarodna slikarska šola v Münchnu * »Radio Ljubljana, Maribor in Slovensko primorje« * Eksplozija bombe na vlaku pred Dobovo
Teolog, biblicist in narodni buditelj Matija Slavič se je rodil leta 1877 v Bučečovcih pri Ljutomeru. Po gimnaziji v Mariboru in doktoratu iz teologije je postal nemški pridigar in katehet v Celju, leta 1911 pa je bil imenovan za profesorja bibličnih ved v Mariboru. V letih od 1932 do 1941 je bil dvakrat rektor ljubljanske univerze. Strokovno se je izpopolnjeval v Egiptu in Palestini ter na Papeškem inštitutu v Rimu. V Narodnem svetu za Štajersko je bil referent za Prekmurje ter se je kot izvedenec za to področje leta 1919 udeležil mirovne konference v Parizu in objavil dve razpravi o tem. *Posnetek Je o diplomatskem delu ter okoliščina po prvi svetovni vojni povedal Slavičev študent, predavatelj pravne zgodovine na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru pokojni profesor doktor Stanko Ojnik. Matija Slavič je prvi skoraj v celoti prevedel “Sveto pismo stare zaveze” iz hebrejskega izvirnika.
Poznejši škof Alojzij Fogar je v Innsbrucku končal študij bogoslovja in leta 1908 postal glavni prefekt in profesor v goriškem bogoslovju. Med vojno je v Ljubljani pri jezuitih skrbel za begunce, leta 1923 pa je bil imenovan za tržaško-koprskega škofa. Ves čas delovanja v Trstu se je bojeval proti brutalnemu pritisku fašističnega režima na Slovence. Leta 1936 je ostro protestiral proti prepovedi slovenskega bogoslužja v tržaških predmestjih in bil zato odpoklican. Nato je v Rimu opravljal različne naloge in se ves čas, tudi po drugi svetovni vojni, zavzemal za pravice primorskih Slovencev. Škof Alojzij Fogar se je rodil pred 140-imi leti (1882.) v Pevmi pri Gorici.
27. januarja 1947 je bilo ustanovljeno državno gospodarsko podjetje »Radio Ljubljana, Maribor in Slovensko primorje«. S tem se je radio iz zvezne ustanove spremenil v državno gospodarsko podjetje republiškega pomena in je bilo zanj pristojno predsedstvo vlade Ljudske republike Slovenije. V to podjetje so bile združene vse tri tedanje radijske postaje, trgovska podjetja za prodajo radijskih sprejemnikov in drugega radiofonskega materiala. Naslednje leto, 11. maja, je vlada Ljudske republike Slovenije ustanovila še Upravo za radiodifuzno službo, ki jo je vodil načelnik Mitja Vošnjak. Naslednja sprememba se je zgodila septembra 1948, ko je vlada Ljudske republike Slovenije spremenila odločbo o ustanovitvi Radia Ljubljana, Maribor in Slovensko primorje. 24. novembra 1950 so vsa tri podjetja združili v podjetje Radio Slovenija.
V zgodnjih sedemdesetih letih prejšnjega stoletja je Slovenija doživljala močno teroristično delovanje emigrantskih ekstremističnih organizacij. Njihova ključna ost je bila sicer uperjena proti Beogradu ter Bosni in Hercegovini, vendar so se posledice čutile tudi pri nas. 27. januarja pred petdesetimi leti (1972.) petnajst minut po polnoči je v predzadnjem vagonu brzovlaka Ljubljana–Beograd – tik pred železniško postajo Dobova – eksplodirala podtaknjena bomba. Ranjenih je bilo šest oseb, nihče ni umrl, materialna škoda pa je bila precejšnja. Eksplozija je bila v vagonu, ki je prispel iz Avstrije in bil v Zidanem mostu priključen brzovlaku Ljubljana–Beograd. Temu dejanju je čez dobrih pet mesecev sledil vdor diverzantsko-teroristične skupine pripadnikov hrvaškega revolucionarnega bratstva, imenovane »Feniks«. Na Kozjaku je neopažena prečkala avstrijsko-jugoslovansko državno mejo. Spopad z njo se je začel na območju pogorja Raduša v Bosni in Hercegovini. Zaradi precejšnjega števila žrtev, ki so bile v veliki meri posledica nepripravljenosti varnostnih sil na vdore dobro izurjenih in motiviranih skupin, so v vseh republikah nekdanje države oblikovali posebne enote tedanje milice. Tedanji republiški sekretar za notranje zadeve Marjan Orožen je izdal odločbo o ustanovitvi Specialne enote Republiškega sekretariata za notranje zadeve Socialistične republike Slovenije. Ta se je že konec julija 1972 začela uriti na Ugarju pri Ribnici.
Prvi Slomškov namestnik na mariborskem škofijskem sedežu Osrednje ime naše predvojne statistike Ustanoviteljica otroškega oddelka klinike za bolezni ušes, nosu in grla v Ljubljani
Glasbenica in likovnica Partizansko letališče v Loški dolini Prvi povojni popis prebivalstva
Mariborčan v pomorski bitki pri otoku Vis «Ave, triumphator!« Zborovodja in zbiratelj rožanskih ljudskih pesmi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vrtovčeva spodbuda Prešernu Eden od pobudnikov Narodnega sveta koroških Slovencev Naš utemeljitelj družboslovne smeri antropologije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Komponiral po Župančičevih Basist Slovenskega okteta Jugoslovanska ljudska armada bo v treh mesecih zapustila Slovenijo
Doba čitalništva in prebujena narodna zavest Primorski prostovoljec v boju za meje Dve desetletji dirigent simfonikov naše RTV hiše *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Najizrazitejši slovenski portretist svoje dobe Brigadni general z Mote pri Ljutomeru Operna primadona iz Trsta *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kipar, ki je ustvaril Prešernov spomenik v Ljubljani Utemeljitelj naše filmske publicistike Nosilec sodobne miselnosti in pristopa k alpinizmu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Metelčica – pozabljena slovenska pisava prve polovice 19. stoletja “O pregovorih in prilikah, še posebno slovenskih” Temeljni kamen za današnji Narodni in Prirodoslovni muzej Slovenije
Karikaturist ‒ žrtev resnice Požig Narodnega doma v Trstu Literarni pogled na vojni čas
Zadnja javna sodna usmrtitev na Slovenskem Edina zdravnica – najprej v Trstu, nato v Mariboru Etnomuzikolog na delu v Beneški Sloveniji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Barbara Celjska ozaveščena in izobražena aristokratka Vrt domovinske flore Začetnik dveh glasbenih festivalov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Za izboljšanje kakovosti glasbene vzgoje Ustanovitelj otroškega in mladinskega pevskega zbora našega radia Slovenska skupščina sprejela Brionsko deklaracijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kako je mariborsko sodišče začelo uradovati v slovenščini ? Tigrovec in vojaški obveščevalec Prekmurje pripade Kraljevini SHS
Prvi ban Dravske banovine Igralka in pevka z izrazitim občutkom za humor Prekmurje k južnoslovanski državi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenski jezik na prvo mesto Od lepotnega tekmovanja do filmske slave Za mlade z realistično likovno govorico S paketi UNRRA proti lakoti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenski portretist rimske šole Diplomat v prizadevanjih za pravične meje Zgodovinar in njegov »Svet med Muro in Dravo« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dvorni slikar, marinist in orientalist Časopis, ki je utrjeval enotnost slovenskega jezika Predstavnik ekspresionističnega pesništva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Danes grofje celjski in nikdar več« Pesnik s Krasa "Utrudil sem se podobe svojega plemena in se izselil." *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Beneški gradbeni vpliv v Ljubljani Prekmurski industrialec – žrtev povojnega nasilja Dan slovenskih rudarjev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov