Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Dr. Matija Slavič, borec za prekmurske meje in rektor ljubljanske univerze * Mednarodna slikarska šola v Münchnu * »Radio Ljubljana, Maribor in Slovensko primorje« * Eksplozija bombe na vlaku pred Dobovo
Teolog, biblicist in narodni buditelj Matija Slavič se je rodil leta 1877 v Bučečovcih pri Ljutomeru. Po gimnaziji v Mariboru in doktoratu iz teologije je postal nemški pridigar in katehet v Celju, leta 1911 pa je bil imenovan za profesorja bibličnih ved v Mariboru. V letih od 1932 do 1941 je bil dvakrat rektor ljubljanske univerze. Strokovno se je izpopolnjeval v Egiptu in Palestini ter na Papeškem inštitutu v Rimu. V Narodnem svetu za Štajersko je bil referent za Prekmurje ter se je kot izvedenec za to področje leta 1919 udeležil mirovne konference v Parizu in objavil dve razpravi o tem. *Posnetek Je o diplomatskem delu ter okoliščina po prvi svetovni vojni povedal Slavičev študent, predavatelj pravne zgodovine na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru pokojni profesor doktor Stanko Ojnik. Matija Slavič je prvi skoraj v celoti prevedel “Sveto pismo stare zaveze” iz hebrejskega izvirnika.
Poznejši škof Alojzij Fogar je v Innsbrucku končal študij bogoslovja in leta 1908 postal glavni prefekt in profesor v goriškem bogoslovju. Med vojno je v Ljubljani pri jezuitih skrbel za begunce, leta 1923 pa je bil imenovan za tržaško-koprskega škofa. Ves čas delovanja v Trstu se je bojeval proti brutalnemu pritisku fašističnega režima na Slovence. Leta 1936 je ostro protestiral proti prepovedi slovenskega bogoslužja v tržaških predmestjih in bil zato odpoklican. Nato je v Rimu opravljal različne naloge in se ves čas, tudi po drugi svetovni vojni, zavzemal za pravice primorskih Slovencev. Škof Alojzij Fogar se je rodil pred 140-imi leti (1882.) v Pevmi pri Gorici.
27. januarja 1947 je bilo ustanovljeno državno gospodarsko podjetje »Radio Ljubljana, Maribor in Slovensko primorje«. S tem se je radio iz zvezne ustanove spremenil v državno gospodarsko podjetje republiškega pomena in je bilo zanj pristojno predsedstvo vlade Ljudske republike Slovenije. V to podjetje so bile združene vse tri tedanje radijske postaje, trgovska podjetja za prodajo radijskih sprejemnikov in drugega radiofonskega materiala. Naslednje leto, 11. maja, je vlada Ljudske republike Slovenije ustanovila še Upravo za radiodifuzno službo, ki jo je vodil načelnik Mitja Vošnjak. Naslednja sprememba se je zgodila septembra 1948, ko je vlada Ljudske republike Slovenije spremenila odločbo o ustanovitvi Radia Ljubljana, Maribor in Slovensko primorje. 24. novembra 1950 so vsa tri podjetja združili v podjetje Radio Slovenija.
V zgodnjih sedemdesetih letih prejšnjega stoletja je Slovenija doživljala močno teroristično delovanje emigrantskih ekstremističnih organizacij. Njihova ključna ost je bila sicer uperjena proti Beogradu ter Bosni in Hercegovini, vendar so se posledice čutile tudi pri nas. 27. januarja pred petdesetimi leti (1972.) petnajst minut po polnoči je v predzadnjem vagonu brzovlaka Ljubljana–Beograd – tik pred železniško postajo Dobova – eksplodirala podtaknjena bomba. Ranjenih je bilo šest oseb, nihče ni umrl, materialna škoda pa je bila precejšnja. Eksplozija je bila v vagonu, ki je prispel iz Avstrije in bil v Zidanem mostu priključen brzovlaku Ljubljana–Beograd. Temu dejanju je čez dobrih pet mesecev sledil vdor diverzantsko-teroristične skupine pripadnikov hrvaškega revolucionarnega bratstva, imenovane »Feniks«. Na Kozjaku je neopažena prečkala avstrijsko-jugoslovansko državno mejo. Spopad z njo se je začel na območju pogorja Raduša v Bosni in Hercegovini. Zaradi precejšnjega števila žrtev, ki so bile v veliki meri posledica nepripravljenosti varnostnih sil na vdore dobro izurjenih in motiviranih skupin, so v vseh republikah nekdanje države oblikovali posebne enote tedanje milice. Tedanji republiški sekretar za notranje zadeve Marjan Orožen je izdal odločbo o ustanovitvi Specialne enote Republiškega sekretariata za notranje zadeve Socialistične republike Slovenije. Ta se je že konec julija 1972 začela uriti na Ugarju pri Ribnici.
6260 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Dr. Matija Slavič, borec za prekmurske meje in rektor ljubljanske univerze * Mednarodna slikarska šola v Münchnu * »Radio Ljubljana, Maribor in Slovensko primorje« * Eksplozija bombe na vlaku pred Dobovo
Teolog, biblicist in narodni buditelj Matija Slavič se je rodil leta 1877 v Bučečovcih pri Ljutomeru. Po gimnaziji v Mariboru in doktoratu iz teologije je postal nemški pridigar in katehet v Celju, leta 1911 pa je bil imenovan za profesorja bibličnih ved v Mariboru. V letih od 1932 do 1941 je bil dvakrat rektor ljubljanske univerze. Strokovno se je izpopolnjeval v Egiptu in Palestini ter na Papeškem inštitutu v Rimu. V Narodnem svetu za Štajersko je bil referent za Prekmurje ter se je kot izvedenec za to področje leta 1919 udeležil mirovne konference v Parizu in objavil dve razpravi o tem. *Posnetek Je o diplomatskem delu ter okoliščina po prvi svetovni vojni povedal Slavičev študent, predavatelj pravne zgodovine na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru pokojni profesor doktor Stanko Ojnik. Matija Slavič je prvi skoraj v celoti prevedel “Sveto pismo stare zaveze” iz hebrejskega izvirnika.
Poznejši škof Alojzij Fogar je v Innsbrucku končal študij bogoslovja in leta 1908 postal glavni prefekt in profesor v goriškem bogoslovju. Med vojno je v Ljubljani pri jezuitih skrbel za begunce, leta 1923 pa je bil imenovan za tržaško-koprskega škofa. Ves čas delovanja v Trstu se je bojeval proti brutalnemu pritisku fašističnega režima na Slovence. Leta 1936 je ostro protestiral proti prepovedi slovenskega bogoslužja v tržaških predmestjih in bil zato odpoklican. Nato je v Rimu opravljal različne naloge in se ves čas, tudi po drugi svetovni vojni, zavzemal za pravice primorskih Slovencev. Škof Alojzij Fogar se je rodil pred 140-imi leti (1882.) v Pevmi pri Gorici.
27. januarja 1947 je bilo ustanovljeno državno gospodarsko podjetje »Radio Ljubljana, Maribor in Slovensko primorje«. S tem se je radio iz zvezne ustanove spremenil v državno gospodarsko podjetje republiškega pomena in je bilo zanj pristojno predsedstvo vlade Ljudske republike Slovenije. V to podjetje so bile združene vse tri tedanje radijske postaje, trgovska podjetja za prodajo radijskih sprejemnikov in drugega radiofonskega materiala. Naslednje leto, 11. maja, je vlada Ljudske republike Slovenije ustanovila še Upravo za radiodifuzno službo, ki jo je vodil načelnik Mitja Vošnjak. Naslednja sprememba se je zgodila septembra 1948, ko je vlada Ljudske republike Slovenije spremenila odločbo o ustanovitvi Radia Ljubljana, Maribor in Slovensko primorje. 24. novembra 1950 so vsa tri podjetja združili v podjetje Radio Slovenija.
V zgodnjih sedemdesetih letih prejšnjega stoletja je Slovenija doživljala močno teroristično delovanje emigrantskih ekstremističnih organizacij. Njihova ključna ost je bila sicer uperjena proti Beogradu ter Bosni in Hercegovini, vendar so se posledice čutile tudi pri nas. 27. januarja pred petdesetimi leti (1972.) petnajst minut po polnoči je v predzadnjem vagonu brzovlaka Ljubljana–Beograd – tik pred železniško postajo Dobova – eksplodirala podtaknjena bomba. Ranjenih je bilo šest oseb, nihče ni umrl, materialna škoda pa je bila precejšnja. Eksplozija je bila v vagonu, ki je prispel iz Avstrije in bil v Zidanem mostu priključen brzovlaku Ljubljana–Beograd. Temu dejanju je čez dobrih pet mesecev sledil vdor diverzantsko-teroristične skupine pripadnikov hrvaškega revolucionarnega bratstva, imenovane »Feniks«. Na Kozjaku je neopažena prečkala avstrijsko-jugoslovansko državno mejo. Spopad z njo se je začel na območju pogorja Raduša v Bosni in Hercegovini. Zaradi precejšnjega števila žrtev, ki so bile v veliki meri posledica nepripravljenosti varnostnih sil na vdore dobro izurjenih in motiviranih skupin, so v vseh republikah nekdanje države oblikovali posebne enote tedanje milice. Tedanji republiški sekretar za notranje zadeve Marjan Orožen je izdal odločbo o ustanovitvi Specialne enote Republiškega sekretariata za notranje zadeve Socialistične republike Slovenije. Ta se je že konec julija 1972 začela uriti na Ugarju pri Ribnici.
Beneški gradbeni vpliv v Ljubljani Prekmurski industrialec – žrtev povojnega nasilja Dan slovenskih rudarjev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Posrednica ruske klasične književnosti Arheološka izkopavanja v Potočki zijalki Preobrat v odnosu do slovenske osamosvojitve *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Z znanjem proti ponemčenju Maribora Naš prvi poklicni igralec, režiser in umetniški vodja gledališča Visoka raven organiziranosti gasilstva pri nas
Stanko Vraz in »Narodne pesmi ilirske« Valentin Vodnik dobi spomenik Pobudnica ustanovitve materinskega doma v Ljubljani
Ljubljana dobi mestni vodovod Slovenska igralka v češki politiki 400 tisoč podpisov za beatifikacijo škofa Slomška
Župan, ki je Ljubljano razvil v moderno mesto Od upravnika gledališča do obsojenca na dachavskih procesih Interpretka intelektualnih odrskih podob *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Tehniški genij iz Slovenskih goric Vojaške misije pri slovenskih partizanih Prvi javni nastop današnjega Big banda RTV Slovenija
Avtor Slovenske slovnice iz leta 1916 Literarno oblikovanje ob Cankarju in Župančiču »Danes so dovoljene sanje …«
Poznavalka del Josipa Murna Naš utemeljitelj znanstvenega preučevanja mednarodnih odnosov Prvič neposredno v radijski program z vrha Triglava
Častnik in obveščevalec Kipar, ki je ustvaril »Dečka s piščalko« Pred 32 leti smo dobili državni grb in zastavo
Avtor slovenske planinske markacije Preučevalec zgodovine knjig in knjižnic Raziskovalec pojava samomorilnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ko je sveti Ahac postal zavetnik Kranjske Pehta iz Galetovega filma Srečno, Kekec Madžarski okupatorji odvedejo v internacijo prve Slovence
Utemeljitelj slovenske etnomuzikologije Oblikovalka maske zaslovela v filmskem svetu Planinska pot od vznožja Pohorja do morja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Agronom – organizator kmetijstva Eden od organizatorjev protinacističnega upora na Štajerskem Pred 32 leti je Slovenska tiskovna agencija odposlala prvo vest
Podpisi peticije za zedinjeno Slovenijo Odvetnica in njena pripovedna proza Slovenik – papeški zavod v Rimu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mojstrski interpret intelektualnih gledaliških vlog Vojak, pravnik in zgodovinar Od gledališča na osvobojenem ozemlju do filmskih vlog
Zagovornik slovenstva v Kanalski dolini Redovnik in akademski slikar Pred osamosvojitvijo predstavljena posebna poštna znamka *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prva postaja Gorske reševalne službe na Slovenskem Fraz Liszt v Mariboru in nekoliko pozneje v Rogaški Slatini Centralna partizanska bolnišnica *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden naših vodilnih impresionistov Več kot 500 vlog v gledališču, na radiu in na televiziji Časnikarska pot od »Ljudske pravice do »Naših razgledov« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Tolminski kmečki upor Zgodovinar, geograf in skladatelj Slovenska gimnazija v begunskem taborišču v Vetrinju
Neveljaven email naslov