Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Dr. Matija Slavič, borec za prekmurske meje in rektor ljubljanske univerze * Mednarodna slikarska šola v Münchnu * »Radio Ljubljana, Maribor in Slovensko primorje« * Eksplozija bombe na vlaku pred Dobovo
Teolog, biblicist in narodni buditelj Matija Slavič se je rodil leta 1877 v Bučečovcih pri Ljutomeru. Po gimnaziji v Mariboru in doktoratu iz teologije je postal nemški pridigar in katehet v Celju, leta 1911 pa je bil imenovan za profesorja bibličnih ved v Mariboru. V letih od 1932 do 1941 je bil dvakrat rektor ljubljanske univerze. Strokovno se je izpopolnjeval v Egiptu in Palestini ter na Papeškem inštitutu v Rimu. V Narodnem svetu za Štajersko je bil referent za Prekmurje ter se je kot izvedenec za to področje leta 1919 udeležil mirovne konference v Parizu in objavil dve razpravi o tem. *Posnetek Je o diplomatskem delu ter okoliščina po prvi svetovni vojni povedal Slavičev študent, predavatelj pravne zgodovine na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru pokojni profesor doktor Stanko Ojnik. Matija Slavič je prvi skoraj v celoti prevedel “Sveto pismo stare zaveze” iz hebrejskega izvirnika.
Poznejši škof Alojzij Fogar je v Innsbrucku končal študij bogoslovja in leta 1908 postal glavni prefekt in profesor v goriškem bogoslovju. Med vojno je v Ljubljani pri jezuitih skrbel za begunce, leta 1923 pa je bil imenovan za tržaško-koprskega škofa. Ves čas delovanja v Trstu se je bojeval proti brutalnemu pritisku fašističnega režima na Slovence. Leta 1936 je ostro protestiral proti prepovedi slovenskega bogoslužja v tržaških predmestjih in bil zato odpoklican. Nato je v Rimu opravljal različne naloge in se ves čas, tudi po drugi svetovni vojni, zavzemal za pravice primorskih Slovencev. Škof Alojzij Fogar se je rodil pred 140-imi leti (1882.) v Pevmi pri Gorici.
27. januarja 1947 je bilo ustanovljeno državno gospodarsko podjetje »Radio Ljubljana, Maribor in Slovensko primorje«. S tem se je radio iz zvezne ustanove spremenil v državno gospodarsko podjetje republiškega pomena in je bilo zanj pristojno predsedstvo vlade Ljudske republike Slovenije. V to podjetje so bile združene vse tri tedanje radijske postaje, trgovska podjetja za prodajo radijskih sprejemnikov in drugega radiofonskega materiala. Naslednje leto, 11. maja, je vlada Ljudske republike Slovenije ustanovila še Upravo za radiodifuzno službo, ki jo je vodil načelnik Mitja Vošnjak. Naslednja sprememba se je zgodila septembra 1948, ko je vlada Ljudske republike Slovenije spremenila odločbo o ustanovitvi Radia Ljubljana, Maribor in Slovensko primorje. 24. novembra 1950 so vsa tri podjetja združili v podjetje Radio Slovenija.
V zgodnjih sedemdesetih letih prejšnjega stoletja je Slovenija doživljala močno teroristično delovanje emigrantskih ekstremističnih organizacij. Njihova ključna ost je bila sicer uperjena proti Beogradu ter Bosni in Hercegovini, vendar so se posledice čutile tudi pri nas. 27. januarja pred petdesetimi leti (1972.) petnajst minut po polnoči je v predzadnjem vagonu brzovlaka Ljubljana–Beograd – tik pred železniško postajo Dobova – eksplodirala podtaknjena bomba. Ranjenih je bilo šest oseb, nihče ni umrl, materialna škoda pa je bila precejšnja. Eksplozija je bila v vagonu, ki je prispel iz Avstrije in bil v Zidanem mostu priključen brzovlaku Ljubljana–Beograd. Temu dejanju je čez dobrih pet mesecev sledil vdor diverzantsko-teroristične skupine pripadnikov hrvaškega revolucionarnega bratstva, imenovane »Feniks«. Na Kozjaku je neopažena prečkala avstrijsko-jugoslovansko državno mejo. Spopad z njo se je začel na območju pogorja Raduša v Bosni in Hercegovini. Zaradi precejšnjega števila žrtev, ki so bile v veliki meri posledica nepripravljenosti varnostnih sil na vdore dobro izurjenih in motiviranih skupin, so v vseh republikah nekdanje države oblikovali posebne enote tedanje milice. Tedanji republiški sekretar za notranje zadeve Marjan Orožen je izdal odločbo o ustanovitvi Specialne enote Republiškega sekretariata za notranje zadeve Socialistične republike Slovenije. Ta se je že konec julija 1972 začela uriti na Ugarju pri Ribnici.
6260 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Dr. Matija Slavič, borec za prekmurske meje in rektor ljubljanske univerze * Mednarodna slikarska šola v Münchnu * »Radio Ljubljana, Maribor in Slovensko primorje« * Eksplozija bombe na vlaku pred Dobovo
Teolog, biblicist in narodni buditelj Matija Slavič se je rodil leta 1877 v Bučečovcih pri Ljutomeru. Po gimnaziji v Mariboru in doktoratu iz teologije je postal nemški pridigar in katehet v Celju, leta 1911 pa je bil imenovan za profesorja bibličnih ved v Mariboru. V letih od 1932 do 1941 je bil dvakrat rektor ljubljanske univerze. Strokovno se je izpopolnjeval v Egiptu in Palestini ter na Papeškem inštitutu v Rimu. V Narodnem svetu za Štajersko je bil referent za Prekmurje ter se je kot izvedenec za to področje leta 1919 udeležil mirovne konference v Parizu in objavil dve razpravi o tem. *Posnetek Je o diplomatskem delu ter okoliščina po prvi svetovni vojni povedal Slavičev študent, predavatelj pravne zgodovine na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru pokojni profesor doktor Stanko Ojnik. Matija Slavič je prvi skoraj v celoti prevedel “Sveto pismo stare zaveze” iz hebrejskega izvirnika.
Poznejši škof Alojzij Fogar je v Innsbrucku končal študij bogoslovja in leta 1908 postal glavni prefekt in profesor v goriškem bogoslovju. Med vojno je v Ljubljani pri jezuitih skrbel za begunce, leta 1923 pa je bil imenovan za tržaško-koprskega škofa. Ves čas delovanja v Trstu se je bojeval proti brutalnemu pritisku fašističnega režima na Slovence. Leta 1936 je ostro protestiral proti prepovedi slovenskega bogoslužja v tržaških predmestjih in bil zato odpoklican. Nato je v Rimu opravljal različne naloge in se ves čas, tudi po drugi svetovni vojni, zavzemal za pravice primorskih Slovencev. Škof Alojzij Fogar se je rodil pred 140-imi leti (1882.) v Pevmi pri Gorici.
27. januarja 1947 je bilo ustanovljeno državno gospodarsko podjetje »Radio Ljubljana, Maribor in Slovensko primorje«. S tem se je radio iz zvezne ustanove spremenil v državno gospodarsko podjetje republiškega pomena in je bilo zanj pristojno predsedstvo vlade Ljudske republike Slovenije. V to podjetje so bile združene vse tri tedanje radijske postaje, trgovska podjetja za prodajo radijskih sprejemnikov in drugega radiofonskega materiala. Naslednje leto, 11. maja, je vlada Ljudske republike Slovenije ustanovila še Upravo za radiodifuzno službo, ki jo je vodil načelnik Mitja Vošnjak. Naslednja sprememba se je zgodila septembra 1948, ko je vlada Ljudske republike Slovenije spremenila odločbo o ustanovitvi Radia Ljubljana, Maribor in Slovensko primorje. 24. novembra 1950 so vsa tri podjetja združili v podjetje Radio Slovenija.
V zgodnjih sedemdesetih letih prejšnjega stoletja je Slovenija doživljala močno teroristično delovanje emigrantskih ekstremističnih organizacij. Njihova ključna ost je bila sicer uperjena proti Beogradu ter Bosni in Hercegovini, vendar so se posledice čutile tudi pri nas. 27. januarja pred petdesetimi leti (1972.) petnajst minut po polnoči je v predzadnjem vagonu brzovlaka Ljubljana–Beograd – tik pred železniško postajo Dobova – eksplodirala podtaknjena bomba. Ranjenih je bilo šest oseb, nihče ni umrl, materialna škoda pa je bila precejšnja. Eksplozija je bila v vagonu, ki je prispel iz Avstrije in bil v Zidanem mostu priključen brzovlaku Ljubljana–Beograd. Temu dejanju je čez dobrih pet mesecev sledil vdor diverzantsko-teroristične skupine pripadnikov hrvaškega revolucionarnega bratstva, imenovane »Feniks«. Na Kozjaku je neopažena prečkala avstrijsko-jugoslovansko državno mejo. Spopad z njo se je začel na območju pogorja Raduša v Bosni in Hercegovini. Zaradi precejšnjega števila žrtev, ki so bile v veliki meri posledica nepripravljenosti varnostnih sil na vdore dobro izurjenih in motiviranih skupin, so v vseh republikah nekdanje države oblikovali posebne enote tedanje milice. Tedanji republiški sekretar za notranje zadeve Marjan Orožen je izdal odločbo o ustanovitvi Specialne enote Republiškega sekretariata za notranje zadeve Socialistične republike Slovenije. Ta se je že konec julija 1972 začela uriti na Ugarju pri Ribnici.
Véliki tolminski punt Več kot le alpinist Eden naših prvih tekmovalcev v alpskem smučanju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Visokošolski učitelj fizike s polstoletnim stažem Zdravnik v vrstah narodnoosvobodilne vojske Več kot le idrijski psihiater *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden prvih darovalcev knjig za prvo ljubljansko javno knjižnico Kiparjevo ustvarjanje s kovino Ustanovljena Zveza slovenskih organizacij na Koroškem
Fizik in eden temeljnih naravnih zakonov Za spremembo podrejenega položaja žensk Zgodovina prevajanja Svetega pisma pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prva pravna ureditev plovbe po Savi Prva ženska na delovnem mestu dekanje katere izmed naših fakultet Eden od utemeljiteljev naše znanstvene literarne zgodovine *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dirigent, zapisan operni ustvarjalnosti Telovadec iz zlate dobe slovenske gimnastike Vojaška vaja dobre tri mesece pred razglasitvijo slovenske samostojnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dunajski škof slovenskega rodu Lirik domače pokrajine – pesnik Pohorja Ljudska pisateljica in njeno delo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Obsojenec drugega tržaškega procesa Glasbenikova antologijska dela trajne vrednosti Raziskovalec slovenske moderne
»Zlomljeno sidro« kapitana bojne ladje Soustvarjalec slovenskega glasbenega ekspresionizma Več kot tri desetletja dirigent Big Banda RTV Slovenija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški zgodovinski zgled za prvo ameriško ustavo Osebnost avantgardne poezije Diagnostika rakavih obolenj *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Baročni kipar z izrazito monumentalno močjo “Koledar amerikanskega Slovenca” Obveznost poslovanja sodišč tudi v slovenskem jeziku *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zastopnik Sokolov v Osvobodilni fronti Iz vojaške uniforme v diplomacijo Politični konsenz študentov – a le za kratek čas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Skozi dravsko dolino od Budimpešte do Salzburga Raziskovalec življenja na Koroškem, še posebno v Rožu Prvi popis prebivalstva po drugi svetovni vojni *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljana dobila Lattermanov drevored Raziskovalec počitka in brstenja rastlin Jurčičev deseti brat v angleščini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Učenec Valentina Vodnika Mentor mladim umetnikom Inovator v čebelarstvu in podjetnik
Zdravnik in zaupnik ruskega carja Pionir klasične kitare pri nas Kantata Stara pravda *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
“Dalje kot sončni žarki spremlja ljubezen ljudstva Franca Jožefa in Elizabeto!” Operni umetnik iz Trsta Prva žrtev nacizma med slovenskimi duhovniki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški izgnanec v Slovenskih goricah Streli na demonstrante v Škednju pri Trstu Leonora iz Piranskega zaliva
Oblast s sankcijami zoper kritike Škofovstvo v znamenju vojne in delitev Socialni realist in upornik proti nacizmu
Neveljaven email naslov