Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Na današnji dan 10. junij

10.06.2022

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Franc Žele - mornar strojnik na vojni ladji »Szent Istvan« * Trubarjev naslednik * Eden pobudnikov univerzitetnega študija kmetijstva v Sloveniji * Eno zadnjih del arhitekta Jožeta Plečnika

Protestantski pisatelj in teolog Sebastijan Krelj je s podporo dobrotnikov študiral in magistriral v Jeni ter potem potoval po Istri in Kranjskem. V Ljubljani je pridigal v slovenščini in nemščini in se priljubil Primožu Trubarju. Ta je zaprosil Kranjske deželne stanove, naj mu ga dajo za pomočnika. Po Trubarjevem odhodu v Nemčijo leta 1565 je Krelj postal njegov naslednik in drugi superintendent protestantske cerkve. Med vsemi slovenskimi protestantskimi pisci je bil najbolj izobražen: ob nemščini in latinščini je obvladal tudi grščino in hebrejščino, poznal hrvaščino, glagolico in cirilico. V »Otročji bibliji« je leta 1566 opisal pravopisne in jezikovne reforme glede na Trubarjevo pisanje, ob malem abecedniku objavil slovarček, katekizem v petih jezikih, navodilo za krščansko življenje, razlike med staro in novo zavezo ter pesem »O Bog Oče nebeski Kralll«. V prvem delu prevoda »Postille slovenske« je zagovarjal svojo pravopisno reformo ter si pod vplivom glagolske in cirilske grafike prizadeval njuna znamenja enakovredno označiti v latinici. Sebastijan Krelj se je rodil leta 1538 v Vipavi.

Agronom – pedolog Bogdan Vovk je agronomijo študiral v Pragi in Krakovu, kjer je leta 1929 tudi doktoriral. Deloval je v podjetju Vrt v Mariboru, do leta 1930 kot asistent na visoki poljedelski šoli v Varšavi in kmetijskem raziskovalnem zavodu v Kutnem. Med vojno je opravljal strokovne naloge v Srbiji in leta 1945 postal direktor Kmetijskega zavoda Slovenije. Dve leti pozneje je bil eden pobudnikov ustanovitve Agronomske fakultete v Ljubljani in izvoljen za njenega rednega profesorja. Predaval je pedologijo, fiziologijo prehrane in prenove rastlin ter rodovitnost tal. Leta 1975 je postal stalni sodelavec Biološkega inštituta Jovana Hadžija pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti ter bil med prvimi profesorji Biotehniške fakultete leta 1978 imenovan za zaslužnega profesorja Univerze v Ljubljani. Agronom Bogdan Vovk se je rodil pred 120 leti (1902) na Bledu.

V zgodnjem jutru današnjega dne leta 1918 sta italijanska hitra torpedna čolna iz zasede pri otoku Premuda v zadrskem arhipelagu torpedirala avstro-ogrsko bojno ladjo "Szent Istvan", zgrajeno leta 1914 v Pulju. 152 metrov dolga in 28 metrov široka ladja je bila zadeta v desni bok in je kmalu potonila. Z njo pa tudi 89 avstro-ogrskih mornarjev. Med mornarji, ki so se rešili s plavanjem, je bil tudi strojnik Franc Žele iz Ilirske Bistrice. Kmalu po vojni se je odpravil na romanje na Trsat in se tamkajšnji Materi Božji zahvalil za srečno rešitev. Tam je pustil sliko ladje z zahvalo, pozneje pa je o svojem življenju napisal tudi knjigo. Italijanska vojna mornarica torpediranje ladje "Szent Istvan" 10. junija 1918 šteje za največji pomorski vojaški uspeh v 1. svetovni vojni in ga do današnjih dni zaznamuje kot svoj praznik ....

Najimenitnejša stavba na Trgu francoske revolucije v Ljubljani, ki so ga uredili na prostoru nekdanjih srednjeveških križevniških mestnih vrat (arheološka izkopavanja so pokazala, da so bila tukaj tudi stranska vrata rimske Emone), je kompleks križevniškega samostana. Križniki, člani nemškega viteškega reda, so bili ustanovljeni v Palestini leta 1190 za oskrbovanje romarjev in bolnikov, pozneje pa tudi za obrambo svetih krajev. Začeli so kot špitalska bratovščina, nato pa so se preoblikovali v viteški red in prevzeli pravila templarjev. Na slovensko ozemlje so prišli leta 1210 v obrambo proti Madžarom ter na Vzhodnem Štajerskem in v Veliki Nedelji ustanovili postojanki, imenovani komenda. Pozneje so imeli postojanke še v Ormožu, Miklavžu pri Ormožu, Središču ob Dravi, v Črnomlju, Metliki, Semiču, Podzemlju in v Vinici. Križniki so kolonizirali pusta območja, stregli bolnikom ter skrbeli za versko in kulturno neozaveščeno ljudstvo. V Ljubljani so se naselili leta 1268. Na območju križniških samostanskih stavb, ki so nastale v drugi polovici 16. stoletja in bile pozneje še večkrat prenovljene, je tudi več dvorišč. Ta je sredi prejšnjega stoletja preoblikoval takrat že osemdesetletni arhitekt Jože Plečnik. Uredil jih je dekorativno izredno bogato, saj je vanje vključil različne arhitekturne elemente iz podrtih ljubljanskih hiš. Samostanski vrt ob južnem obzidju so po njegovih načrtih preuredili v letno gledališče. Preureditev posameznih delov križevniškega samostana je bilo Plečnikovo največje delo po vojni in hkrati tudi njegovo zadnje delo. Poletno gledališče Križanke so odprli leta 1955.


Na današnji dan

6260 epizod

Na današnji dan

6260 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Na današnji dan 10. junij

10.06.2022

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Franc Žele - mornar strojnik na vojni ladji »Szent Istvan« * Trubarjev naslednik * Eden pobudnikov univerzitetnega študija kmetijstva v Sloveniji * Eno zadnjih del arhitekta Jožeta Plečnika

Protestantski pisatelj in teolog Sebastijan Krelj je s podporo dobrotnikov študiral in magistriral v Jeni ter potem potoval po Istri in Kranjskem. V Ljubljani je pridigal v slovenščini in nemščini in se priljubil Primožu Trubarju. Ta je zaprosil Kranjske deželne stanove, naj mu ga dajo za pomočnika. Po Trubarjevem odhodu v Nemčijo leta 1565 je Krelj postal njegov naslednik in drugi superintendent protestantske cerkve. Med vsemi slovenskimi protestantskimi pisci je bil najbolj izobražen: ob nemščini in latinščini je obvladal tudi grščino in hebrejščino, poznal hrvaščino, glagolico in cirilico. V »Otročji bibliji« je leta 1566 opisal pravopisne in jezikovne reforme glede na Trubarjevo pisanje, ob malem abecedniku objavil slovarček, katekizem v petih jezikih, navodilo za krščansko življenje, razlike med staro in novo zavezo ter pesem »O Bog Oče nebeski Kralll«. V prvem delu prevoda »Postille slovenske« je zagovarjal svojo pravopisno reformo ter si pod vplivom glagolske in cirilske grafike prizadeval njuna znamenja enakovredno označiti v latinici. Sebastijan Krelj se je rodil leta 1538 v Vipavi.

Agronom – pedolog Bogdan Vovk je agronomijo študiral v Pragi in Krakovu, kjer je leta 1929 tudi doktoriral. Deloval je v podjetju Vrt v Mariboru, do leta 1930 kot asistent na visoki poljedelski šoli v Varšavi in kmetijskem raziskovalnem zavodu v Kutnem. Med vojno je opravljal strokovne naloge v Srbiji in leta 1945 postal direktor Kmetijskega zavoda Slovenije. Dve leti pozneje je bil eden pobudnikov ustanovitve Agronomske fakultete v Ljubljani in izvoljen za njenega rednega profesorja. Predaval je pedologijo, fiziologijo prehrane in prenove rastlin ter rodovitnost tal. Leta 1975 je postal stalni sodelavec Biološkega inštituta Jovana Hadžija pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti ter bil med prvimi profesorji Biotehniške fakultete leta 1978 imenovan za zaslužnega profesorja Univerze v Ljubljani. Agronom Bogdan Vovk se je rodil pred 120 leti (1902) na Bledu.

V zgodnjem jutru današnjega dne leta 1918 sta italijanska hitra torpedna čolna iz zasede pri otoku Premuda v zadrskem arhipelagu torpedirala avstro-ogrsko bojno ladjo "Szent Istvan", zgrajeno leta 1914 v Pulju. 152 metrov dolga in 28 metrov široka ladja je bila zadeta v desni bok in je kmalu potonila. Z njo pa tudi 89 avstro-ogrskih mornarjev. Med mornarji, ki so se rešili s plavanjem, je bil tudi strojnik Franc Žele iz Ilirske Bistrice. Kmalu po vojni se je odpravil na romanje na Trsat in se tamkajšnji Materi Božji zahvalil za srečno rešitev. Tam je pustil sliko ladje z zahvalo, pozneje pa je o svojem življenju napisal tudi knjigo. Italijanska vojna mornarica torpediranje ladje "Szent Istvan" 10. junija 1918 šteje za največji pomorski vojaški uspeh v 1. svetovni vojni in ga do današnjih dni zaznamuje kot svoj praznik ....

Najimenitnejša stavba na Trgu francoske revolucije v Ljubljani, ki so ga uredili na prostoru nekdanjih srednjeveških križevniških mestnih vrat (arheološka izkopavanja so pokazala, da so bila tukaj tudi stranska vrata rimske Emone), je kompleks križevniškega samostana. Križniki, člani nemškega viteškega reda, so bili ustanovljeni v Palestini leta 1190 za oskrbovanje romarjev in bolnikov, pozneje pa tudi za obrambo svetih krajev. Začeli so kot špitalska bratovščina, nato pa so se preoblikovali v viteški red in prevzeli pravila templarjev. Na slovensko ozemlje so prišli leta 1210 v obrambo proti Madžarom ter na Vzhodnem Štajerskem in v Veliki Nedelji ustanovili postojanki, imenovani komenda. Pozneje so imeli postojanke še v Ormožu, Miklavžu pri Ormožu, Središču ob Dravi, v Črnomlju, Metliki, Semiču, Podzemlju in v Vinici. Križniki so kolonizirali pusta območja, stregli bolnikom ter skrbeli za versko in kulturno neozaveščeno ljudstvo. V Ljubljani so se naselili leta 1268. Na območju križniških samostanskih stavb, ki so nastale v drugi polovici 16. stoletja in bile pozneje še večkrat prenovljene, je tudi več dvorišč. Ta je sredi prejšnjega stoletja preoblikoval takrat že osemdesetletni arhitekt Jože Plečnik. Uredil jih je dekorativno izredno bogato, saj je vanje vključil različne arhitekturne elemente iz podrtih ljubljanskih hiš. Samostanski vrt ob južnem obzidju so po njegovih načrtih preuredili v letno gledališče. Preureditev posameznih delov križevniškega samostana je bilo Plečnikovo največje delo po vojni in hkrati tudi njegovo zadnje delo. Poletno gledališče Križanke so odprli leta 1955.


01.07.2023

3. julij - Janez Lenassi (1927), kiparjev posluh za značilnosti mediteranskega okolja

Beneški gradbeni vpliv v Ljubljani Prekmurski industrialec – žrtev povojnega nasilja Dan slovenskih rudarjev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


23.06.2023

2. julij - uršulinke v Ljubljani ustanovijo prvo dekliško šolo (1703)

Posrednica ruske klasične književnosti Arheološka izkopavanja v Potočki zijalki Preobrat v odnosu do slovenske osamosvojitve *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


23.06.2023

1. julij - Alojzij Res (1893) povezovalec slovenske in italijanske kulture

Z znanjem proti ponemčenju Maribora Naš prvi poklicni igralec, režiser in umetniški vodja gledališča Visoka raven organiziranosti gasilstva pri nas


23.06.2023

30. junij - cesar Loko podeli brižinskemu škofu (973)

Stanko Vraz in »Narodne pesmi ilirske« Valentin Vodnik dobi spomenik Pobudnica ustanovitve materinskega doma v Ljubljani


23.06.2023

29. junij - gozdarski inženir in izumitelj Jožef Ressel (1793)

Ljubljana dobi mestni vodovod Slovenska igralka v češki politiki 400 tisoč podpisov za beatifikacijo škofa Slomška


23.06.2023

28. junij - Fran Roblek (1865) organizator gospodarskega življenja v Savinjski dolini

Župan, ki je Ljubljano razvil v moderno mesto Od upravnika gledališča do obsojenca na dachavskih procesih Interpretka intelektualnih odrskih podob *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


23.06.2023

27. junij - major Alfred Lavrič (1883) borec za severno mejo

Tehniški genij iz Slovenskih goric Vojaške misije pri slovenskih partizanih Prvi javni nastop današnjega Big banda RTV Slovenija


23.06.2023

26. junij - 100 let arhivskega sporazuma z Avstrijo

Avtor Slovenske slovnice iz leta 1916 Literarno oblikovanje ob Cankarju in Župančiču »Danes so dovoljene sanje …«


19.06.2023

25. junij - pol leta po plebiscitu je Slovenija uzakonila državnost (1991)

Poznavalka del Josipa Murna Naš utemeljitelj znanstvenega preučevanja mednarodnih odnosov Prvič neposredno v radijski program z vrha Triglava


19.06.2023

24. junij - Prva strojna papirnica na Slovenskem (1843)

Častnik in obveščevalec Kipar, ki je ustvaril »Dečka s piščalko« Pred 32 leti smo dobili državni grb in zastavo


19.06.2023

23. junij - Jože Goričar (1873), diplomat, ki je emigriral v ZDA

Avtor slovenske planinske markacije Preučevalec zgodovine knjig in knjižnic Raziskovalec pojava samomorilnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


19.06.2023

22. junij - Marij Osana, tehnični oče slovenskega radia

Ko je sveti Ahac postal zavetnik Kranjske Pehta iz Galetovega filma Srečno, Kekec Madžarski okupatorji odvedejo v internacijo prve Slovence


19.06.2023

21. junij - 60 let našega prvega predpisa o graditvi na potresnih območjih

Utemeljitelj slovenske etnomuzikologije Oblikovalka maske zaslovela v filmskem svetu Planinska pot od vznožja Pohorja do morja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


19.06.2023

20. junij - prva doktorica znanosti ljubljanske univerze

Agronom – organizator kmetijstva Eden od organizatorjev protinacističnega upora na Štajerskem Pred 32 leti je Slovenska tiskovna agencija odposlala prvo vest


19.06.2023

19. junij - pesnik Ivan Hribovšek (1923) žrtev povojnih pobojev

Podpisi peticije za zedinjeno Slovenijo Odvetnica in njena pripovedna proza Slovenik – papeški zavod v Rimu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


17.06.2023

18. junij - Julij Glowacki, gimnazijski ravnatelj in naravoslovec

Mojstrski interpret intelektualnih gledaliških vlog Vojak, pravnik in zgodovinar Od gledališča na osvobojenem ozemlju do filmskih vlog


17.06.2023

17. junij - skladatelj Slavko Osterc, glasbeni modernist

Zagovornik slovenstva v Kanalski dolini Redovnik in akademski slikar Pred osamosvojitvijo predstavljena posebna poštna znamka *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


14.06.2023

16. junij - kipar in slikar Tone Lapajne (1933)

Prva postaja Gorske reševalne službe na Slovenskem Fraz Liszt v Mariboru in nekoliko pozneje v Rogaški Slatini Centralna partizanska bolnišnica *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


14.06.2023

15. junij - Vida Taufer (1903) in "Večer na jezeru"

Eden naših vodilnih impresionistov Več kot 500 vlog v gledališču, na radiu in na televiziji Časnikarska pot od »Ljudske pravice do »Naših razgledov« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


14.06.2023

14. junij - župan Gradca iz Lenarta v Slovenskih goricah (1919)

Tolminski kmečki upor Zgodovinar, geograf in skladatelj Slovenska gimnazija v begunskem taborišču v Vetrinju


Stran 25 od 313
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov