Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

23. november - Dan Rudolfa Maistra

23.11.2022


Osrednja osebnost slovenskega preroda

Slikar v vojaški službi

Pesnikova izkušnja pregnanstva

Danes je državni praznik, dan Rudolfa Maistra, ki ga od leta 2005 praznujemo  v spomin na 23. november 1918, ko so pripadniki prve slovenske vojske generala Rudolfa Maistra dokončno in v celoti prevzeli vojaško oblast v Mariboru. Po formalnem prevzemu vojaškega poveljstva ob razpadu avstro-ogrske monarhije ozemeljska pripadnost Maribora in slovenske Štajerske nista bili dokončni. Nemški mestni svet je razglasil pripadnost mesta in okolice novi republiki Nemški Avstriji, vojaško akcijo zoper Maistra in slovenske oborožene sile pa je načrtovala tudi nemškoavstrijska mestna varnostna straža. 23. novembra 1918 je general Maister s svojimi enotami ob štirih zjutraj prehitel protislovenski načrt mariborskih Nemcev in njihovo oboroženo silo razorožil. V tistem hladnem sobotnem jutru pri minus 12 stopinjah so imeli pomembno vlogo stotnika Anton Kos in doktor Anton Dolar – sicer klasični filolog in gimnazijski profesor – ter nadporočnika Ivan Gračner in Jože Malenšek, ki so vsak s svojo bojno skupino slovenske vojske zavzeli oporišča nemške  Zaščite, Schutzwehr. Dramatičnega dogajanja se je še leta 1988 spominjal rezervni stotnik Anton Osterc, ki je bil ves čas akcije ob generalu Maistru. *Posnetek Vojaška akcija, v kateri so bile poleg vojašnic zavzete vse pomembnejše točke v Mariboru, je trajala 40 minut, general Maister pa jo je vodil iz telefonske centrale v poštni stavbi na Slomškovem trgu.

 

Preroditelj in mecen ter priložnostni pesnik, kritik in prevajalec Žiga Zois je po očetu na Kranjskem podedoval posestva, fužine in tovarne. S tako materialno podlago je po letu 1780 zaradi mecenske dejavnosti postal osrednja osebnost takratnega slovenskega preroda in imel krožek, v katerem se je zbiralo več rodov ustvarjalcev, ki jim je bil po eni strani mecen in denarni podpornik, po drugi pa učitelj in duhovni vodja. Najpomembnejši v Zoisovem krogu je bil Anton Tomaž Linhart, v njem so bili tudi Valentin Vodnik, Jernej Kopitar, Blaž Kumerdej, Jurij Japelj ... Omogočil jim je delo in izdajanje knjig, podpiral pa je tudi delovanje Kranjske kmetijske družbe, ki naj bi pospešila modernizacijo gospodarstva. Kot naravoslovec je zbral evropsko znamenito zbirko mineralov, ki je zdaj v ljubljanskem prirodoslovnem muzeju, kot zoolog pa je med prvimi preučeval človeško ribico in pisal o njej. Od Zoisovih lastnih del se jih je ohranilo le malo. Za gledališče je v slovenščino prevajal besedila opernih arij, za svoj ožji krog je pisal lahkotne alpske poskočnice. Preroditelj, mecen, naravoslovec, književnik in podjetnik baron Žiga Zois se je rodil  leta 1747 v Trstu.

 

Slikar Anton Karinger je najprej obiskoval pouk risanja na Mahrovi trgovski šoli v Ljubljani, nato pa študiral krajinarstvo na dunajski akademiji, v Muenchnu pa figuraliko in arhitekturno slikarstvo. Leta 1849 se je odločil za vojaški poklic in se kot častnik s 17. kranjskim pešpolkom udeležil vojne v Italiji ter na nemirnem Balkanu, v Dalmaciji in Črni gori. V teh dvanajstih častniških letih je slikal vojne tovariše, vedute in folklorne značilnosti, zlasti domačine v slikovitih oblačilih, in tako Evropejcem odkril eksotiko Balkana. Po koncu vojaške službe se je popolnoma posvetil slikanju, njegov osrednji motiv je postala slovenska gorska krajina, slikal pa je tudi vedute in portrete.  Pred 160 leti (1862.) je postal član Avstrijskega umetnostnega društva na Dunaju in organizator društvene razstave v Ljubljani. Slikar Anton Karinger se je rodil leta 1829 v Ljubljani.

 

Pesnik, pisatelj, prevajalec in kulturni delavec Andrej Kokot je osnovno šolo obiskoval na Kostanjah in se nato vpisal na kmetijsko šolo v Podravljah. Njegova družina je bila med drugo svetovno vojno s Koroškega pregnana v Nemčijo in bridkost te izkušnje je v njem pustila globoko sled. Prve pesmi je objavil pri sedemnajstih letih. Pozneje je deloval pri Slovenski prosvetni zvezi in bil v osemdesetih letih kulturni urednik pri Slovenskem vestniku. Bil je tudi član slovenskega kluba pisateljev PEN, koroškega društva pisateljev in eden izmed  ustanoviteljev Društva slovenskih pisateljev v Avstriji. Prvo pesniško zbirko z naslovom Zemlja molči je izdal leta 1969, njene pesmi pa pripovedujejo o bridki otroški izkušnji medvojnega pregnanstva. Za zbirko Kaplje žgoče zavesti, ki jo je izdal leta 1982, je naslednje leto prejel nagrado Prešernovega sklada. Izbor njegovih pesmi je izšel v nemških in angleških prevodih. Andrej Kokot se je rodil leta 1936 v Zgornji vasi na Kostanjah nad Vrbskim jezerom.

*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi  dragoceni posnetki  ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*

 


Na današnji dan

6259 epizod

Na današnji dan

6259 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

23. november - Dan Rudolfa Maistra

23.11.2022


Osrednja osebnost slovenskega preroda

Slikar v vojaški službi

Pesnikova izkušnja pregnanstva

Danes je državni praznik, dan Rudolfa Maistra, ki ga od leta 2005 praznujemo  v spomin na 23. november 1918, ko so pripadniki prve slovenske vojske generala Rudolfa Maistra dokončno in v celoti prevzeli vojaško oblast v Mariboru. Po formalnem prevzemu vojaškega poveljstva ob razpadu avstro-ogrske monarhije ozemeljska pripadnost Maribora in slovenske Štajerske nista bili dokončni. Nemški mestni svet je razglasil pripadnost mesta in okolice novi republiki Nemški Avstriji, vojaško akcijo zoper Maistra in slovenske oborožene sile pa je načrtovala tudi nemškoavstrijska mestna varnostna straža. 23. novembra 1918 je general Maister s svojimi enotami ob štirih zjutraj prehitel protislovenski načrt mariborskih Nemcev in njihovo oboroženo silo razorožil. V tistem hladnem sobotnem jutru pri minus 12 stopinjah so imeli pomembno vlogo stotnika Anton Kos in doktor Anton Dolar – sicer klasični filolog in gimnazijski profesor – ter nadporočnika Ivan Gračner in Jože Malenšek, ki so vsak s svojo bojno skupino slovenske vojske zavzeli oporišča nemške  Zaščite, Schutzwehr. Dramatičnega dogajanja se je še leta 1988 spominjal rezervni stotnik Anton Osterc, ki je bil ves čas akcije ob generalu Maistru. *Posnetek Vojaška akcija, v kateri so bile poleg vojašnic zavzete vse pomembnejše točke v Mariboru, je trajala 40 minut, general Maister pa jo je vodil iz telefonske centrale v poštni stavbi na Slomškovem trgu.

 

Preroditelj in mecen ter priložnostni pesnik, kritik in prevajalec Žiga Zois je po očetu na Kranjskem podedoval posestva, fužine in tovarne. S tako materialno podlago je po letu 1780 zaradi mecenske dejavnosti postal osrednja osebnost takratnega slovenskega preroda in imel krožek, v katerem se je zbiralo več rodov ustvarjalcev, ki jim je bil po eni strani mecen in denarni podpornik, po drugi pa učitelj in duhovni vodja. Najpomembnejši v Zoisovem krogu je bil Anton Tomaž Linhart, v njem so bili tudi Valentin Vodnik, Jernej Kopitar, Blaž Kumerdej, Jurij Japelj ... Omogočil jim je delo in izdajanje knjig, podpiral pa je tudi delovanje Kranjske kmetijske družbe, ki naj bi pospešila modernizacijo gospodarstva. Kot naravoslovec je zbral evropsko znamenito zbirko mineralov, ki je zdaj v ljubljanskem prirodoslovnem muzeju, kot zoolog pa je med prvimi preučeval človeško ribico in pisal o njej. Od Zoisovih lastnih del se jih je ohranilo le malo. Za gledališče je v slovenščino prevajal besedila opernih arij, za svoj ožji krog je pisal lahkotne alpske poskočnice. Preroditelj, mecen, naravoslovec, književnik in podjetnik baron Žiga Zois se je rodil  leta 1747 v Trstu.

 

Slikar Anton Karinger je najprej obiskoval pouk risanja na Mahrovi trgovski šoli v Ljubljani, nato pa študiral krajinarstvo na dunajski akademiji, v Muenchnu pa figuraliko in arhitekturno slikarstvo. Leta 1849 se je odločil za vojaški poklic in se kot častnik s 17. kranjskim pešpolkom udeležil vojne v Italiji ter na nemirnem Balkanu, v Dalmaciji in Črni gori. V teh dvanajstih častniških letih je slikal vojne tovariše, vedute in folklorne značilnosti, zlasti domačine v slikovitih oblačilih, in tako Evropejcem odkril eksotiko Balkana. Po koncu vojaške službe se je popolnoma posvetil slikanju, njegov osrednji motiv je postala slovenska gorska krajina, slikal pa je tudi vedute in portrete.  Pred 160 leti (1862.) je postal član Avstrijskega umetnostnega društva na Dunaju in organizator društvene razstave v Ljubljani. Slikar Anton Karinger se je rodil leta 1829 v Ljubljani.

 

Pesnik, pisatelj, prevajalec in kulturni delavec Andrej Kokot je osnovno šolo obiskoval na Kostanjah in se nato vpisal na kmetijsko šolo v Podravljah. Njegova družina je bila med drugo svetovno vojno s Koroškega pregnana v Nemčijo in bridkost te izkušnje je v njem pustila globoko sled. Prve pesmi je objavil pri sedemnajstih letih. Pozneje je deloval pri Slovenski prosvetni zvezi in bil v osemdesetih letih kulturni urednik pri Slovenskem vestniku. Bil je tudi član slovenskega kluba pisateljev PEN, koroškega društva pisateljev in eden izmed  ustanoviteljev Društva slovenskih pisateljev v Avstriji. Prvo pesniško zbirko z naslovom Zemlja molči je izdal leta 1969, njene pesmi pa pripovedujejo o bridki otroški izkušnji medvojnega pregnanstva. Za zbirko Kaplje žgoče zavesti, ki jo je izdal leta 1982, je naslednje leto prejel nagrado Prešernovega sklada. Izbor njegovih pesmi je izšel v nemških in angleških prevodih. Andrej Kokot se je rodil leta 1936 v Zgornji vasi na Kostanjah nad Vrbskim jezerom.

*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi  dragoceni posnetki  ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*

 


07.08.2023

11. avgust - Franc Kuri (1891) slovenski agronom v Hercegovini

Žrtev dachavskih procesov Desetletja prepovedani književnik Uzakonjena volilna pravica žensk


07.08.2023

10. avgust - pred 130 leti (1893) se je rodil Lovro Kuhar - Prežihov Voranc

Prvi predsednik Slovenske matice Pravnik in književnik Ko je v Auschwitz prispela največja skupina internirancev s slovenskega ozemlja


07.08.2023

9. avgust - taborsko dogajanje v Ljutomeru leta 1868

Avtor našega najstarejšega celovitega dramskega besedila Prvi slovenski vpis v zemljiško knjigo na Štajerskem Goriško akademsko društvo Adrija


07.08.2023

8. avgust - Marij Pregelj (1913) karikaturist in knjižni ilustrator

Poštna zveza med Gradcem in Ljubljano Od vroclavskega do ljubljanskega odra Specialist za higieno in socialno medicino *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


07.08.2023

7. avgust - odprli Narodni dom v Celju (1897)

Od zgodovinskega opisa Opčin pri Trstu do besedil za otroke Diplomat, umetnostni zgodovinar, etnolog Začetek serijske proizvodnje avtomobilov na Slovenskem


03.08.2023

6. avgust - dr. Janez Marolt (1943) od Homškega hriba k učenostim starega vzhoda

Strela morila na Donački gori Slovenski tabor na Koroškem Odrska interpretka materinskih likov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


04.08.2023

5. avgust - statut mesta Ptuj iz leta 1513

Ena prvih predstavnic sodobnega plesnega izražanja pri nas Skladatelj, ki je ustvaril »pravljični balet« Zgodovinski uspeh alpinističnega para v severni steni Špika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


31.07.2023

4. avgust - prvo poskusno TV oddajanje pri nas (1956)

Jezikoslovec s Koroškega Pripovedovalka pravljic in otroških zgodb Zmagoslavje ladijskega vijaka


31.07.2023

3. avgust - 70 let Kugyjevega spomenika v Trenti

Redni profesor gradbeništva v Helsinkih 130 let Muzejskega društva Ptuj Gimnazija v Gorici tudi slovenska


31.07.2023

2. avgust - dr. Janez Arnež (1923) in Studia Slovenica

Iz zgodovine nesreč v naših gorah Trener na poti do olimpijskih odličij Ko so v Ljutomeru dobili prvo povsem drugačno trgovino *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


31.07.2023

1. avgust - nič več žičnih ovir na meji z Madžarsko (1989)

Škof, ki se je uprl zahtevi nacistov Samorasla pesnica in pisateljica Ameriška pšenica preprečila lakoto *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


31.07.2023

31. julij - Gustav Šilih (1893) pedagog in pisatelj

Ustvarjalec slovenske radijske ure v Chicagu Vojaški premiki na Koroškem Politični spor namesto avtoceste *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


20.07.2023

30. julij - usmritev upornikov v gozdu Dobrava pri Brežicah (1941)

Prevajalec literature in filozofskih razprav Ustanovitelj oddelka za psihologijo Direktorica Inštituta za načrtovanje družine *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


20.07.2023

29. julij - Lovrenc Košir (1804) poštni inovator

Alpski vršaci in njihova prvič izmerjena nadmorska višina Montiran politični proces razveljavljen po 44 letih Nacisti odvzeli staršem 650 otrok


20.07.2023

28. julij - Dušan Fortič (1923) in prvi TV dnevnik v slovenskem jeziku

Mejnik v razvoju ljubljanske drame Iz gledališča na politični sodni proces Vojna svetovnih razsežnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


20.07.2023

27. julij - 164 dni na čelu vlade Kraljevine SHS

Knjige, ki so Slovence naučile brati Igralkina neposrednost in mladostni čar Gospodarstvenik razvije največje gumarsko podjetje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


20.07.2023

26. julij - Slovenska pomoč pred 60 leti (1963) v potresu prizadetemu Skopju

Zasluge za ljubljansko univerzo Koroški kronist dogajanja v Slovenskih goricah Začetnik astronomskega observatorija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


20.07.2023

25. julij - morski biolog Miroslav Zei (1914) in njegovo zanimivo odkritje

"Bukve za učenke porodničarstva" Vroče poletje leta 1916 ob Soči Zakon o mestnih občinah v nekdanji Dravski banovini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


20.07.2023

24. julij - Rudolf Cvetko, prvi slovenski nosilec olimpijske medalje

Satirik razjaril gospodo Sodobne geofizikalne metode Zadnji vojaki iz Slovenije zapuščajo Jugoslovansko armado *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


13.07.2023

23. julij - Osip Šest (1893) in novi prijemi v gledališki umetnosti

Arhitekt »malega nebotičnika« v Ljubljani »Zakon o vseučilišču Kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev« Uspehi z diatonično harmoniko *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


Stran 23 od 313
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov