Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

11. december - prispevek k raziskovanju vesolja

03.12.2022

Svobodomislec in razsvetljenec napisal prvi slovenski odrski deli Ustvarjalka tolminskega muzeja Osrednja osebnost tržaškega glasbenega življenja Prispevek k raziskovanju vesolja

11. decembra 1756 se je v Radovljici rodil dramatik, pesnik in zgodovinar Anton Tomaž Linhart. Leta 1773 je dokončal jezuitsko gimnazijo v Ljubljani in tri leta pozneje kot novinec stopil v cistercijanski samostan v Stični. Leta 1778 je izstopil iz njega in odšel študirat na Dunaj. Po vrnitvi v Ljubljano je spoznal barona Žigo Zoisa in kmalu postal  eden najpomembnejših članov njegovega razsvetljenskega krožka. Ko so ga leta 1786 izbrali za šolskega komisarja v ljubljanskem okrožju, je v treh letih na omenjenem območju ustanovil 27 podeželskih osnovnih šol. Leta 1784 je napisal “Poskus zgodovine Kranjske in drugih dežel južnih Slovanov Avstrije”. Na pobudo svojega mecena barona Zoisa je ustvaril prvi slovenski odrski deli – komediji “Županova Micka” in “Ta veseli dan ali Matiček se ženi”. Dramatik in zgodovinar Anton Tomaž Linhart je bil najpomembnejši slovenski preroditelj ter najdoslednejši svobodomislec in razsvetljenec.

 

Muzealka Marija Rutar je končala učiteljišče v Tolminu, nato poučevala po okoliških vaseh, po letu 1930 pa je bila v pregnanstvu v Italiji. Po koncu druge svetovne vojne se je vrnila na šolo v Tolmin, hkrati pa je vodila tudi krajevno knjižnico ter se posvetila zbirateljskemu delu in ureditvi Tolminskega muzeja. Vodila ga je dve desetletji in v njem uredila temeljno zbirko. S terenskim raziskovanjem je zbirala in objavljala gradivo o opuščenih gospodarskih dejavnostih, šegah in praznikih ter ustno izročilo. Leta 1971 je prejela Valvazorjevo nagrado. Marija Rutar se je rodila leta 1903 v Tolminu.

 

Skladatelj in zborovodja Ubald Vrabec je na tržaškem konservatoriju diplomiral iz kompozicije, leta 1929 pa v Bologni še iz violine. Najprej je odšel v Argentino, po dveh letih pa se je vrnil v Slovenijo ter v Mariboru poučeval violino pri tamkajšnji Glasbeni matici; vodil je tudi več pevskih zborov. Od začetka druge svetovne vojne je živel v Trstu in prav tako vodil nekaj zborov, med njimi kar trideset let tržaški komorni zbor. Skladal je simfonično, vokalno-instrumentalno, komorno, scensko in cerkveno glasbo ter priredil približno devetdeset ljudskih pesmi, med njimi nadvse priljubljeni Polka je ukazana in Bratci veseli vsi. Njegova dejavnost na cerkvenem področju se je razmahnila po drugem vatikanskem koncilu, ki je uvedel v bogoslužje narodne jezike. Napisal je več maš, iz njegovega srca so privrele melodije številnih cerkvenih pesmi, med katerimi so se ljudem priljubile zlasti božične, na primer Bila je noč in Zvezde gorijo. Vrsto let je prepeval tudi v pravoslavnem zboru v Trstu in ga nekaj časa tudi vodil. Zanj je napisal skladbo – molitev Otče naš. Njegove zborovske priredbe starih ljudskih cerkvenih pesmi so leta 1974 izšle v zbirki Ljudske nabožne pesmi. V njej je zbranih 43 napevov z vsega slovenskega prostora. Ubald Vrabec se je rodil leta 1905 v Trstu, tam je veljal tudi za osrednjo osebnost tamkajšnjega glasbenega življenja.

 

Elektronik in fizik Anton Mavretič je po študiju v Ljubljani leta 1957 nadaljeval izobraževanje na Univerzi v Denverju ter na Syracusi v New Yorku in se pozneje zaposlil pri centru za raziskave vesolja slovitega Massachusetts Institute of Technology (MIT). Pozneje je služboval še na Harvardu in nato poldrugo desetletje še na univerzi Boston kot ustanovitelj in direktor vesoljskega centra ter profesor na oddelku za elektrotehniko in računalništvo. Razvijal je merilnike plazme za Voyagerjeve misije in medplanetarne merilne sisteme in s svojim znanstvenim in inženirskim delom prispeval ključno znanje za uspešno uresničitev ciljev plovil ameriškega vesoljskega programa Voyager 1 in 2.  S temi plovili oziroma instrumenti so bili zbrani podatki o interakciji Sončevega vetra s planeti Jupitrom, Saturnom, Uranom in Neptunom ter o virih, lastnostih in morfologiji plazme iz magnetosfere planetov. *Posnetek  Dr. Mavretič je izdelal instrumente tudi za druga vesoljska plovila: Explorer 47, Explorer 50, Space Shuttle, Wind in DSX. Vsako leto je povabil več slovenskih študentov elektrotehnike na poletno šolo v Boston. Leta 2015 je za svoje znanstveno delo in zasluge prejel državno odlikovanje predsednika Republike Slovenije. Anton Mavretič, tudi dolgoletni član Svetovnega slovenskega kongresa, dopisni član SAZU in častni občan Metlike, se je rodil leta 1934 na Bóldražu v Beli krajini.


Na današnji dan

6259 epizod

Na današnji dan

6259 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

11. december - prispevek k raziskovanju vesolja

03.12.2022

Svobodomislec in razsvetljenec napisal prvi slovenski odrski deli Ustvarjalka tolminskega muzeja Osrednja osebnost tržaškega glasbenega življenja Prispevek k raziskovanju vesolja

11. decembra 1756 se je v Radovljici rodil dramatik, pesnik in zgodovinar Anton Tomaž Linhart. Leta 1773 je dokončal jezuitsko gimnazijo v Ljubljani in tri leta pozneje kot novinec stopil v cistercijanski samostan v Stični. Leta 1778 je izstopil iz njega in odšel študirat na Dunaj. Po vrnitvi v Ljubljano je spoznal barona Žigo Zoisa in kmalu postal  eden najpomembnejših članov njegovega razsvetljenskega krožka. Ko so ga leta 1786 izbrali za šolskega komisarja v ljubljanskem okrožju, je v treh letih na omenjenem območju ustanovil 27 podeželskih osnovnih šol. Leta 1784 je napisal “Poskus zgodovine Kranjske in drugih dežel južnih Slovanov Avstrije”. Na pobudo svojega mecena barona Zoisa je ustvaril prvi slovenski odrski deli – komediji “Županova Micka” in “Ta veseli dan ali Matiček se ženi”. Dramatik in zgodovinar Anton Tomaž Linhart je bil najpomembnejši slovenski preroditelj ter najdoslednejši svobodomislec in razsvetljenec.

 

Muzealka Marija Rutar je končala učiteljišče v Tolminu, nato poučevala po okoliških vaseh, po letu 1930 pa je bila v pregnanstvu v Italiji. Po koncu druge svetovne vojne se je vrnila na šolo v Tolmin, hkrati pa je vodila tudi krajevno knjižnico ter se posvetila zbirateljskemu delu in ureditvi Tolminskega muzeja. Vodila ga je dve desetletji in v njem uredila temeljno zbirko. S terenskim raziskovanjem je zbirala in objavljala gradivo o opuščenih gospodarskih dejavnostih, šegah in praznikih ter ustno izročilo. Leta 1971 je prejela Valvazorjevo nagrado. Marija Rutar se je rodila leta 1903 v Tolminu.

 

Skladatelj in zborovodja Ubald Vrabec je na tržaškem konservatoriju diplomiral iz kompozicije, leta 1929 pa v Bologni še iz violine. Najprej je odšel v Argentino, po dveh letih pa se je vrnil v Slovenijo ter v Mariboru poučeval violino pri tamkajšnji Glasbeni matici; vodil je tudi več pevskih zborov. Od začetka druge svetovne vojne je živel v Trstu in prav tako vodil nekaj zborov, med njimi kar trideset let tržaški komorni zbor. Skladal je simfonično, vokalno-instrumentalno, komorno, scensko in cerkveno glasbo ter priredil približno devetdeset ljudskih pesmi, med njimi nadvse priljubljeni Polka je ukazana in Bratci veseli vsi. Njegova dejavnost na cerkvenem področju se je razmahnila po drugem vatikanskem koncilu, ki je uvedel v bogoslužje narodne jezike. Napisal je več maš, iz njegovega srca so privrele melodije številnih cerkvenih pesmi, med katerimi so se ljudem priljubile zlasti božične, na primer Bila je noč in Zvezde gorijo. Vrsto let je prepeval tudi v pravoslavnem zboru v Trstu in ga nekaj časa tudi vodil. Zanj je napisal skladbo – molitev Otče naš. Njegove zborovske priredbe starih ljudskih cerkvenih pesmi so leta 1974 izšle v zbirki Ljudske nabožne pesmi. V njej je zbranih 43 napevov z vsega slovenskega prostora. Ubald Vrabec se je rodil leta 1905 v Trstu, tam je veljal tudi za osrednjo osebnost tamkajšnjega glasbenega življenja.

 

Elektronik in fizik Anton Mavretič je po študiju v Ljubljani leta 1957 nadaljeval izobraževanje na Univerzi v Denverju ter na Syracusi v New Yorku in se pozneje zaposlil pri centru za raziskave vesolja slovitega Massachusetts Institute of Technology (MIT). Pozneje je služboval še na Harvardu in nato poldrugo desetletje še na univerzi Boston kot ustanovitelj in direktor vesoljskega centra ter profesor na oddelku za elektrotehniko in računalništvo. Razvijal je merilnike plazme za Voyagerjeve misije in medplanetarne merilne sisteme in s svojim znanstvenim in inženirskim delom prispeval ključno znanje za uspešno uresničitev ciljev plovil ameriškega vesoljskega programa Voyager 1 in 2.  S temi plovili oziroma instrumenti so bili zbrani podatki o interakciji Sončevega vetra s planeti Jupitrom, Saturnom, Uranom in Neptunom ter o virih, lastnostih in morfologiji plazme iz magnetosfere planetov. *Posnetek  Dr. Mavretič je izdelal instrumente tudi za druga vesoljska plovila: Explorer 47, Explorer 50, Space Shuttle, Wind in DSX. Vsako leto je povabil več slovenskih študentov elektrotehnike na poletno šolo v Boston. Leta 2015 je za svoje znanstveno delo in zasluge prejel državno odlikovanje predsednika Republike Slovenije. Anton Mavretič, tudi dolgoletni član Svetovnega slovenskega kongresa, dopisni član SAZU in častni občan Metlike, se je rodil leta 1934 na Bóldražu v Beli krajini.


19.03.2023

26. marec - najhujši poraz italijanske okupacijske vojske na Slovenskem

Visokošolski učitelj fizike s polstoletnim stažem Zdravnik v vrstah narodnoosvobodilne vojske Več kot le idrijski psihiater *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


19.03.2023

25. marec - dr. Franc Kovačič in mirovna konferanca v Parizu 

Eden prvih darovalcev knjig za prvo ljubljansko javno knjižnico Kiparjevo ustvarjanje s kovino Ustanovljena Zveza slovenskih organizacij na Koroškem


19.03.2023

24. marec - začetek helikopterskega reševanja ponesrečenih v Slovenskih gorah

Fizik in eden temeljnih naravnih zakonov Za spremembo podrejenega položaja žensk Zgodovina prevajanja Svetega pisma pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


19.03.2023

23. marec - diplomatsko delo Rudija Čačinoviča

Prva pravna ureditev plovbe po Savi Prva ženska na delovnem mestu dekanje katere izmed naših fakultet Eden od utemeljiteljev naše znanstvene literarne zgodovine *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


22.03.2023

22. marec - Ivan Minatti: »Odkar vem zanjo, sem kot avgustovska noč …«

Dirigent, zapisan operni ustvarjalnosti Telovadec iz zlate dobe slovenske gimnastike Vojaška vaja dobre tri mesece pred razglasitvijo slovenske samostojnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


19.03.2023

21. marec - partizanski poveljnik z Menine planine

Dunajski škof slovenskega rodu Lirik domače pokrajine – pesnik Pohorja Ljudska pisateljica in njeno delo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


20.03.2023

20. marec - začetki sistematičnega opazovanja vremena pri nas

Obsojenec drugega tržaškega procesa Glasbenikova antologijska dela trajne vrednosti Raziskovalec slovenske moderne


12.03.2023

19. marec - fašistični zločin pri Strunjanu

»Zlomljeno sidro« kapitana bojne ladje Soustvarjalec slovenskega glasbenega ekspresionizma Več kot tri desetletja dirigent Big Banda RTV Slovenija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


12.03.2023

18. marec - Celjani v mirovni misiji na Kreti

Koroški zgodovinski zgled za prvo ameriško ustavo Osebnost avantgardne poezije Diagnostika rakavih obolenj *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


12.03.2023

17. marec - pred 100 leti se je rodil zgodovinar dr. Jože Koropec

Baročni kipar z izrazito monumentalno močjo “Koledar amerikanskega Slovenca” Obveznost poslovanja sodišč tudi v slovenskem jeziku *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


12.03.2023

16. marec - Josip Apih in prvi širši prikaz zgodovine marčne revolucije pri nas

Zastopnik Sokolov v Osvobodilni fronti Iz vojaške uniforme v diplomacijo Politični konsenz študentov – a le za kratek čas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


12.03.2023

15. marec - pred 140 leti se je rodil slikar in grafik Saša Šantel

Skozi dravsko dolino od Budimpešte do Salzburga Raziskovalec življenja na Koroškem, še posebno v Rožu Prvi popis prebivalstva po drugi svetovni vojni *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


12.03.2023

14. marec - pred 90 leti se je rodil literarni zgodovinar dr. Jože Pogačnik

Ljubljana dobila Lattermanov drevored Raziskovalec počitka in brstenja rastlin Jurčičev deseti brat v angleščini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


12.03.2023

13. marec - 1848, zahteva po Zedinjeni Sloveniji

Učenec Valentina Vodnika Mentor mladim umetnikom Inovator v čebelarstvu in podjetnik


05.03.2023

12. marec - štiri tisoč predstav gledališke igralke Berte Ukmar

Zdravnik in zaupnik ruskega carja Pionir klasične kitare pri nas Kantata Stara pravda *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


05.03.2023

11. marec - Janez Vajkard Auersperg, od diplomata v Haagu do izgnanca na Kranjskem

“Dalje kot sončni žarki spremlja ljubezen ljudstva Franca Jožefa in Elizabeto!” Operni umetnik iz Trsta Prva žrtev nacizma med slovenskimi duhovniki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


05.03.2023

10. marec -  duhovnik Izidor Završnik, po lastni volji v smrt namesto sojetnika

Koroški izgnanec v Slovenskih goricah Streli na demonstrante v Škednju pri Trstu Leonora iz Piranskega zaliva


05.03.2023

9. marec - Jože Pučnik v boju za demokratične ideje že v gimnazijskem času

Oblast s sankcijami zoper kritike Škofovstvo v znamenju vojne in delitev Socialni realist in upornik proti nacizmu


26.03.2023

29. marec

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


05.03.2023

8.marec - mednarodni praznik žena

Prvo smučarsko tekmovanje Ko je italijansko osebno ime postalo obvezno Sestre usmiljenke v slovenskih bolnišnicah nezaželene, v srbskih in makedonskih dobrodošle


Stran 30 od 313
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov