Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Eden od trojice najizrazitejših pesnikov pred Prešernom
Za sodoben pouk matematike in fizike
Bolnica Franja sprejme prve ranjence
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Leta 1774 se je v Središču ob Dravi rodil duhovnik, pesnik in narodni voditelj Štefan Modrinjak. Filozofijo in teologijo je študiral v Gradcu in kot duhovnik služboval v Miklavžu pri Ormožu, Veliki Nedelji in Ormožu. Sodeloval je v štajerskem preporodu in pisal pesmi, s katerimi je nadaljeval izročilo štajerskih prerodnih piscev. Po mnenju literarnega zgodovinarja Jožeta Pogačnika spada Štefan Modrinjak poleg Valentina Vodnika in Urbana Jarnika med najizrazitejše pesnike pred Prešernom.
Matematik Ivan Štalec je diplomiral leta 1934 na filozofski fakulteti v Ljubljani. Bil je srednješolski učitelj matematike in fizike, najdlje na I. gimnaziji v Ljubljani, popularno imenovani »bežigrajska«. Učil je tudi metodiko fizike in nekaj let metodiko matematike na višji pedagoški šoli in na fakulteti za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani. Prizadeval si je za sodoben pouk matematike in fizike v osnovnih in srednjih šolah, v srednjo šolo je med prvimi vpeljal laboratorijske vaje iz fizike. Ivan Štalec, ki je bil tudi urednik Obzornika za matematiko in fiziko ter zunanji sodelavec Inštituta za slovenski jezik pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti, se je rodil leta 1910 v Dolenji vasi pri Železnikih.
Leta 1943 je v soteski Pasice pri Novakih začela delovati partizanska bolnišnica Franja. Ta dan so tja prenesli prve ranjence. Bolnišnica je dobila ime po zdravnici Franji Bojc, ki je bila z izjemo dveh mesecev upravnica bolnišnice od januarja leta 1944 do osvoboditve. Bolnišnica je imela petnajst objektov, med njimi tudi elektrarno, marca 1945 pa so dobili celo rentgenski aparat. V njej se je zdravilo nekaj manj kot tisoč pacientov. Opravili so 180 operacij; umrlo je 60 ranjencev. Bolnišnica Franja je bila konspirativna, domačini pa so ves čas varovali to skrivnost. Sovražnik jo je sicer dvakrat neposredno ogrožal, vendar je ni odkril.
V Sloveniji je leta 1990 potekal plebiscit o osamosvojitvi naše države, tedaj še republike v okviru Jugoslavije. Volilni upravičenci so odgovarjali na vprašanje: "Ali naj Republika Slovenija postane samostojna in neodvisna država?" Za neodvisno in samostojno Slovenijo je glasovalo 1.289.369 volivcev − 95 odstotkov teh, ki so se plebiscita udeležili, oziroma 88,5 odstotka vseh. Zakon je določal, da bo plebiscit uspel, če bo za samostojno Slovenijo glasovala večina vseh ljudi, ki so vpisani v volilne imenike. Torej od približno milijona in pol volilnih upravičencev bi moralo za samostojno Slovenijo glasovati najmanj 750.000 volivcev. Že 5. decembra so javnomnenjske raziskave napovedale, da bi se na volišča napotilo 81,7 odstotka volivcev ter da bi za samostojno in neodvisno Slovenijo glasovalo 79,5 odstotka volivk in volivcev, kar je napovedovalo, da bo plebiscit zanesljivo uspel. Kmalu po 22. uri je bilo jasno, da je glasovanje uspelo in tedaj je dogajanje komentiral prvak Demosa dr. Jože Pučnik. *Posnetek Slovenska skupščina, predhodnica današnjega državnega zbora, izid plebiscita uradno razglasila čez tri dni, 26. decembra.
Še to. Na današnji dan pred 30 leti (1992) je bil po prvih parlamentarnih volitvah v samostojni Sloveniji ustanovljen Državni zbor. Ustanovno sejo je kot najstarejši poslanec vodil dotedanji predsednik skupščine dr. France Bučar.
6259 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Eden od trojice najizrazitejših pesnikov pred Prešernom
Za sodoben pouk matematike in fizike
Bolnica Franja sprejme prve ranjence
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Leta 1774 se je v Središču ob Dravi rodil duhovnik, pesnik in narodni voditelj Štefan Modrinjak. Filozofijo in teologijo je študiral v Gradcu in kot duhovnik služboval v Miklavžu pri Ormožu, Veliki Nedelji in Ormožu. Sodeloval je v štajerskem preporodu in pisal pesmi, s katerimi je nadaljeval izročilo štajerskih prerodnih piscev. Po mnenju literarnega zgodovinarja Jožeta Pogačnika spada Štefan Modrinjak poleg Valentina Vodnika in Urbana Jarnika med najizrazitejše pesnike pred Prešernom.
Matematik Ivan Štalec je diplomiral leta 1934 na filozofski fakulteti v Ljubljani. Bil je srednješolski učitelj matematike in fizike, najdlje na I. gimnaziji v Ljubljani, popularno imenovani »bežigrajska«. Učil je tudi metodiko fizike in nekaj let metodiko matematike na višji pedagoški šoli in na fakulteti za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani. Prizadeval si je za sodoben pouk matematike in fizike v osnovnih in srednjih šolah, v srednjo šolo je med prvimi vpeljal laboratorijske vaje iz fizike. Ivan Štalec, ki je bil tudi urednik Obzornika za matematiko in fiziko ter zunanji sodelavec Inštituta za slovenski jezik pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti, se je rodil leta 1910 v Dolenji vasi pri Železnikih.
Leta 1943 je v soteski Pasice pri Novakih začela delovati partizanska bolnišnica Franja. Ta dan so tja prenesli prve ranjence. Bolnišnica je dobila ime po zdravnici Franji Bojc, ki je bila z izjemo dveh mesecev upravnica bolnišnice od januarja leta 1944 do osvoboditve. Bolnišnica je imela petnajst objektov, med njimi tudi elektrarno, marca 1945 pa so dobili celo rentgenski aparat. V njej se je zdravilo nekaj manj kot tisoč pacientov. Opravili so 180 operacij; umrlo je 60 ranjencev. Bolnišnica Franja je bila konspirativna, domačini pa so ves čas varovali to skrivnost. Sovražnik jo je sicer dvakrat neposredno ogrožal, vendar je ni odkril.
V Sloveniji je leta 1990 potekal plebiscit o osamosvojitvi naše države, tedaj še republike v okviru Jugoslavije. Volilni upravičenci so odgovarjali na vprašanje: "Ali naj Republika Slovenija postane samostojna in neodvisna država?" Za neodvisno in samostojno Slovenijo je glasovalo 1.289.369 volivcev − 95 odstotkov teh, ki so se plebiscita udeležili, oziroma 88,5 odstotka vseh. Zakon je določal, da bo plebiscit uspel, če bo za samostojno Slovenijo glasovala večina vseh ljudi, ki so vpisani v volilne imenike. Torej od približno milijona in pol volilnih upravičencev bi moralo za samostojno Slovenijo glasovati najmanj 750.000 volivcev. Že 5. decembra so javnomnenjske raziskave napovedale, da bi se na volišča napotilo 81,7 odstotka volivcev ter da bi za samostojno in neodvisno Slovenijo glasovalo 79,5 odstotka volivk in volivcev, kar je napovedovalo, da bo plebiscit zanesljivo uspel. Kmalu po 22. uri je bilo jasno, da je glasovanje uspelo in tedaj je dogajanje komentiral prvak Demosa dr. Jože Pučnik. *Posnetek Slovenska skupščina, predhodnica današnjega državnega zbora, izid plebiscita uradno razglasila čez tri dni, 26. decembra.
Še to. Na današnji dan pred 30 leti (1992) je bil po prvih parlamentarnih volitvah v samostojni Sloveniji ustanovljen Državni zbor. Ustanovno sejo je kot najstarejši poslanec vodil dotedanji predsednik skupščine dr. France Bučar.
Posrednica ruske klasične književnosti Arheološka izkopavanja v Potočki zijalki Preobrat v odnosu do slovenske osamosvojitve *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Z znanjem proti ponemčenju Maribora Naš prvi poklicni igralec, režiser in umetniški vodja gledališča Visoka raven organiziranosti gasilstva pri nas
Stanko Vraz in »Narodne pesmi ilirske« Valentin Vodnik dobi spomenik Pobudnica ustanovitve materinskega doma v Ljubljani
Ljubljana dobi mestni vodovod Slovenska igralka v češki politiki 400 tisoč podpisov za beatifikacijo škofa Slomška
Župan, ki je Ljubljano razvil v moderno mesto Od upravnika gledališča do obsojenca na dachavskih procesih Interpretka intelektualnih odrskih podob *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Tehniški genij iz Slovenskih goric Vojaške misije pri slovenskih partizanih Prvi javni nastop današnjega Big banda RTV Slovenija
Avtor Slovenske slovnice iz leta 1916 Literarno oblikovanje ob Cankarju in Župančiču »Danes so dovoljene sanje …«
Poznavalka del Josipa Murna Naš utemeljitelj znanstvenega preučevanja mednarodnih odnosov Prvič neposredno v radijski program z vrha Triglava
Častnik in obveščevalec Kipar, ki je ustvaril »Dečka s piščalko« Pred 32 leti smo dobili državni grb in zastavo
Avtor slovenske planinske markacije Preučevalec zgodovine knjig in knjižnic Raziskovalec pojava samomorilnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ko je sveti Ahac postal zavetnik Kranjske Pehta iz Galetovega filma Srečno, Kekec Madžarski okupatorji odvedejo v internacijo prve Slovence
Utemeljitelj slovenske etnomuzikologije Oblikovalka maske zaslovela v filmskem svetu Planinska pot od vznožja Pohorja do morja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Agronom – organizator kmetijstva Eden od organizatorjev protinacističnega upora na Štajerskem Pred 32 leti je Slovenska tiskovna agencija odposlala prvo vest
Podpisi peticije za zedinjeno Slovenijo Odvetnica in njena pripovedna proza Slovenik – papeški zavod v Rimu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mojstrski interpret intelektualnih gledaliških vlog Vojak, pravnik in zgodovinar Od gledališča na osvobojenem ozemlju do filmskih vlog
Zagovornik slovenstva v Kanalski dolini Redovnik in akademski slikar Pred osamosvojitvijo predstavljena posebna poštna znamka *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prva postaja Gorske reševalne službe na Slovenskem Fraz Liszt v Mariboru in nekoliko pozneje v Rogaški Slatini Centralna partizanska bolnišnica *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden naših vodilnih impresionistov Več kot 500 vlog v gledališču, na radiu in na televiziji Časnikarska pot od »Ljudske pravice do »Naših razgledov« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Tolminski kmečki upor Zgodovinar, geograf in skladatelj Slovenska gimnazija v begunskem taborišču v Vetrinju
Véliki admiral – poveljnik avstro-ogrske vojne mornarice Eden od ustanoviteljev Kluba koroških Slovencev Lirski sopran za klasične operne vloge *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov