Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Maribor dobi prvi časopis v slovenskem jeziku
Študentka elektrotehnike vzdrževala ilegalno radijsko postajo
Ustava po sovjetskem modelu
Leta 1867 je Maribor dobil prvo številko prvega časopisa v slovenščini. To je bil tednik za štajersko podeželje “Slovenski gospodar”. Ustanovil in urejal ga je doktor Matija Prelog, ki je v uvodniku med drugim zapisal: »V Ljubljani, Celovcu, Gorici, Trstu izhajajo slovenski časniki in se na svitlo dajajo vsake vrste dobre knjige. Samo mi štajerski Slovenci, kterih nas je vendar čez 400 tisoč, nimamo svojega časnika za naše ljudstvo, kteremu je gotovo jako treba podučenje.« Slovenski gospodar je začel izhajati z namenom, da tudi štajerski Slovenci končno dobijo vsestranski in poučen časnik, nekaj podobnega, kot so bile na Kranjskem Bleiweisove “Kmetijske in rokodelske novice”. To je bil sicer drugi časopis na Štajerskem v slovenščini – prve so bile “Celske novine”. Izhajal je 74 let, do nacistične okupacije leta 1941, in je na Štajerskem imel izjemno pomembno vlogo, tako na političnem kot na gospodarskem področju.
Čeprav je bil duhovnik in skladatelj Vinko Vodopivec glasbeni samouk, je dosegel presenetljive uspehe. Po slogu je bil romantik. Pisal je maše, skladbe za mešani zbor, spevoigre, koračnice, orkestralne in tamburaške skladbe, urejal zbirke za zbore ter pisal prispevke v časopise in revije o glasbi, skladateljih, glasbenikih ter instrumentih. Njegov opus zajema več kot 1200 skladb, številne so do današnjega dne zelo priljubljene, na primer: Na poljani, Jaz bi rad rdečih rož, O večerni uri, Pobratimija, Žebljarska; najlepša pa je Žabja svatba, ki jo je na besedilo Josipa Stritarja uglasbil v Cerknici, in to v eni sami noči: 26. junija 1918. *Posnetek
Od leta 1936 je sproti zapisoval, kdaj je napisal kakšno skladbo in za koga. V "inventarju" svojih del je 2. februarja 1939 zapisal, da je bilo "do konca leta 1938 približno 1000 skladb ali pa še več". Duhovnik in skladatelj Vinko Vodopivec se je rodil pred 145-imi leti (1878) v Ročinju ob Soči. Posebno spoštovanje so mu izkazali primorski študentje v Ljubljani, ki so pred 70-imi leti (1953) pod vodstvom Antona Nanuta ustanovili Primorski akademski pevski zbor Vinka Vodopivca, ki smo ga slišali tudi v odlomku pesmi Žabe.
Vida Lasič je kot študentka elektrotehnike od leta 1941 delala v radijskem sektorju Osvobodilne fronte ter od novembra istega leta do aprila 1942 sodelovala pri ilegalni radijski postaji Kričač, ki se je oglašala iz vsaj 23-ih stanovanj ali stavb v Ljubljani; v tistem času je bil Kričač edini medij za obveščanje protifašistične javnosti v okupirani Evropi. Po prenehanju oglašanja Kričača je delala v partizanskih radijskih delavnicah, pozneje pa se je vrnila v Ljubljano ter vzpostavila radijsko zvezo med ljubljansko Osvobodilno fronto in glavnim štabom na osvobojenem ozemlju. Oddajno točko je oktobra 1944 odkril Gestapo. Maja 1945 je s sodelavci usposobila studio Radia Ljubljana; pred umikom so ga razdejali Nemci. Sodelovala je tudi pri oddajanju prve radijske oddaje v osvobojeni Ljubljani. Po diplomi na tehniški fakulteti leta 1948 je pri inštitutu za elektrotehniko in vakuumsko tehniko vodila poskusno proizvodnjo posebnih elektronskih elementov s področja vakuumskih tehnologij. Vida Lasič se je rodila leta 1920 v Zagorju ob Savi.
Ustavodajna skupščina Ljudske republike Slovenije je leta 1947 sprejela prvo slovensko ustavo. Podlaga zanjo je bila zvezna jugoslovanska ustava, ki jo je ustavodajna skupščina sprejela leta 1946 in se je močno zgledovala po sovjetski ustavi iz leta 1936. Uvedla je federativno ureditev države ‒ ta je bila sestavljena iz šestih republik in dveh avtonomnih pokrajin Republike Srbije. Z njo je komunistična partija utrdila centralizirano in hierarhično državno oblast. Pri slovenski ustavi je šlo za ustavo ene izmed federalnih enot v okviru Federativne ljudske republike Jugoslavije. V njej je bilo zapisano, da si je slovenski narod ustvaril državo ter jo na podlagi samoodločbe, ta je predvidevala tudi pravico do odcepitve ali združitve z drugimi narodi, in na temelju načela enakopravnosti vključil v zvezno državo. Slovenska ustava iz leta 1947 je bila podobna republiškim ustavam posameznih sovjetskih socialističnih republik.
6259 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Maribor dobi prvi časopis v slovenskem jeziku
Študentka elektrotehnike vzdrževala ilegalno radijsko postajo
Ustava po sovjetskem modelu
Leta 1867 je Maribor dobil prvo številko prvega časopisa v slovenščini. To je bil tednik za štajersko podeželje “Slovenski gospodar”. Ustanovil in urejal ga je doktor Matija Prelog, ki je v uvodniku med drugim zapisal: »V Ljubljani, Celovcu, Gorici, Trstu izhajajo slovenski časniki in se na svitlo dajajo vsake vrste dobre knjige. Samo mi štajerski Slovenci, kterih nas je vendar čez 400 tisoč, nimamo svojega časnika za naše ljudstvo, kteremu je gotovo jako treba podučenje.« Slovenski gospodar je začel izhajati z namenom, da tudi štajerski Slovenci končno dobijo vsestranski in poučen časnik, nekaj podobnega, kot so bile na Kranjskem Bleiweisove “Kmetijske in rokodelske novice”. To je bil sicer drugi časopis na Štajerskem v slovenščini – prve so bile “Celske novine”. Izhajal je 74 let, do nacistične okupacije leta 1941, in je na Štajerskem imel izjemno pomembno vlogo, tako na političnem kot na gospodarskem področju.
Čeprav je bil duhovnik in skladatelj Vinko Vodopivec glasbeni samouk, je dosegel presenetljive uspehe. Po slogu je bil romantik. Pisal je maše, skladbe za mešani zbor, spevoigre, koračnice, orkestralne in tamburaške skladbe, urejal zbirke za zbore ter pisal prispevke v časopise in revije o glasbi, skladateljih, glasbenikih ter instrumentih. Njegov opus zajema več kot 1200 skladb, številne so do današnjega dne zelo priljubljene, na primer: Na poljani, Jaz bi rad rdečih rož, O večerni uri, Pobratimija, Žebljarska; najlepša pa je Žabja svatba, ki jo je na besedilo Josipa Stritarja uglasbil v Cerknici, in to v eni sami noči: 26. junija 1918. *Posnetek
Od leta 1936 je sproti zapisoval, kdaj je napisal kakšno skladbo in za koga. V "inventarju" svojih del je 2. februarja 1939 zapisal, da je bilo "do konca leta 1938 približno 1000 skladb ali pa še več". Duhovnik in skladatelj Vinko Vodopivec se je rodil pred 145-imi leti (1878) v Ročinju ob Soči. Posebno spoštovanje so mu izkazali primorski študentje v Ljubljani, ki so pred 70-imi leti (1953) pod vodstvom Antona Nanuta ustanovili Primorski akademski pevski zbor Vinka Vodopivca, ki smo ga slišali tudi v odlomku pesmi Žabe.
Vida Lasič je kot študentka elektrotehnike od leta 1941 delala v radijskem sektorju Osvobodilne fronte ter od novembra istega leta do aprila 1942 sodelovala pri ilegalni radijski postaji Kričač, ki se je oglašala iz vsaj 23-ih stanovanj ali stavb v Ljubljani; v tistem času je bil Kričač edini medij za obveščanje protifašistične javnosti v okupirani Evropi. Po prenehanju oglašanja Kričača je delala v partizanskih radijskih delavnicah, pozneje pa se je vrnila v Ljubljano ter vzpostavila radijsko zvezo med ljubljansko Osvobodilno fronto in glavnim štabom na osvobojenem ozemlju. Oddajno točko je oktobra 1944 odkril Gestapo. Maja 1945 je s sodelavci usposobila studio Radia Ljubljana; pred umikom so ga razdejali Nemci. Sodelovala je tudi pri oddajanju prve radijske oddaje v osvobojeni Ljubljani. Po diplomi na tehniški fakulteti leta 1948 je pri inštitutu za elektrotehniko in vakuumsko tehniko vodila poskusno proizvodnjo posebnih elektronskih elementov s področja vakuumskih tehnologij. Vida Lasič se je rodila leta 1920 v Zagorju ob Savi.
Ustavodajna skupščina Ljudske republike Slovenije je leta 1947 sprejela prvo slovensko ustavo. Podlaga zanjo je bila zvezna jugoslovanska ustava, ki jo je ustavodajna skupščina sprejela leta 1946 in se je močno zgledovala po sovjetski ustavi iz leta 1936. Uvedla je federativno ureditev države ‒ ta je bila sestavljena iz šestih republik in dveh avtonomnih pokrajin Republike Srbije. Z njo je komunistična partija utrdila centralizirano in hierarhično državno oblast. Pri slovenski ustavi je šlo za ustavo ene izmed federalnih enot v okviru Federativne ljudske republike Jugoslavije. V njej je bilo zapisano, da si je slovenski narod ustvaril državo ter jo na podlagi samoodločbe, ta je predvidevala tudi pravico do odcepitve ali združitve z drugimi narodi, in na temelju načela enakopravnosti vključil v zvezno državo. Slovenska ustava iz leta 1947 je bila podobna republiškim ustavam posameznih sovjetskih socialističnih republik.
Žrtev dachavskih procesov Desetletja prepovedani književnik Uzakonjena volilna pravica žensk
Prvi predsednik Slovenske matice Pravnik in književnik Ko je v Auschwitz prispela največja skupina internirancev s slovenskega ozemlja
Avtor našega najstarejšega celovitega dramskega besedila Prvi slovenski vpis v zemljiško knjigo na Štajerskem Goriško akademsko društvo Adrija
Poštna zveza med Gradcem in Ljubljano Od vroclavskega do ljubljanskega odra Specialist za higieno in socialno medicino *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Od zgodovinskega opisa Opčin pri Trstu do besedil za otroke Diplomat, umetnostni zgodovinar, etnolog Začetek serijske proizvodnje avtomobilov na Slovenskem
Strela morila na Donački gori Slovenski tabor na Koroškem Odrska interpretka materinskih likov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ena prvih predstavnic sodobnega plesnega izražanja pri nas Skladatelj, ki je ustvaril »pravljični balet« Zgodovinski uspeh alpinističnega para v severni steni Špika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jezikoslovec s Koroškega Pripovedovalka pravljic in otroških zgodb Zmagoslavje ladijskega vijaka
Redni profesor gradbeništva v Helsinkih 130 let Muzejskega društva Ptuj Gimnazija v Gorici tudi slovenska
Iz zgodovine nesreč v naših gorah Trener na poti do olimpijskih odličij Ko so v Ljutomeru dobili prvo povsem drugačno trgovino *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Škof, ki se je uprl zahtevi nacistov Samorasla pesnica in pisateljica Ameriška pšenica preprečila lakoto *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ustvarjalec slovenske radijske ure v Chicagu Vojaški premiki na Koroškem Politični spor namesto avtoceste *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prevajalec literature in filozofskih razprav Ustanovitelj oddelka za psihologijo Direktorica Inštituta za načrtovanje družine *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Alpski vršaci in njihova prvič izmerjena nadmorska višina Montiran politični proces razveljavljen po 44 letih Nacisti odvzeli staršem 650 otrok
Mejnik v razvoju ljubljanske drame Iz gledališča na politični sodni proces Vojna svetovnih razsežnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Knjige, ki so Slovence naučile brati Igralkina neposrednost in mladostni čar Gospodarstvenik razvije največje gumarsko podjetje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zasluge za ljubljansko univerzo Koroški kronist dogajanja v Slovenskih goricah Začetnik astronomskega observatorija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
"Bukve za učenke porodničarstva" Vroče poletje leta 1916 ob Soči Zakon o mestnih občinah v nekdanji Dravski banovini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Satirik razjaril gospodo Sodobne geofizikalne metode Zadnji vojaki iz Slovenije zapuščajo Jugoslovansko armado *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Arhitekt »malega nebotičnika« v Ljubljani »Zakon o vseučilišču Kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev« Uspehi z diatonično harmoniko *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov