Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Vzpon celjske plemiške rodbine
»Avstrijski Rembrandt« in njegova dela na Slovenskem
Pobudnik novih diagnostičnih postopkov v interni medicini
25. septembra 1396 je bila pri Nikopolju v današnji Bolgariji bitka med ogrskim kraljem Sigismundom Luksemburškim in turškim sultanom Bajazitom Prvim. Končala se je z zmago Turkov. V zgodovino pa se je zapisala tudi zato, ker je celjski grof Herman Drugi iz valov Donave rešil kralja Sigismunda, svojega poznejšega zeta, in za nagrado dobil Varaždin in Zágorje ter tako postal zágorski grof. S tem in nekaterimi poznejšimi dejanji so se Celjski uveljavili kot pomemben dejavnik tedanje evropske politike, med obema dinastijama so se vzpostavile povezave, ki so trajale vse do njunega izumrtja. Prijateljstvo sta še dodatno potrdila leta 1405, ko je Sigismund poročil hčer Hermana Drugega, Barbaro Celjsko. Zveza s kraljem in po letu 1414 tudi nemškim cesarjem Sigismundom je Celjskim okrepila ugled in moč, to pa ni bilo po godu Habsburžanom, ki so imeli v podalpskem prostoru tako imenovane Notranje Avstrije svoje načrte. Spori med rivali so dosegli vrhunec 30. novembra 1436, ko je takrat že cesar Sigismund Luksemburški v praškem Starem mestu poknežil Friderika Drugega Celjskega in njegovega sina Ulrika Drugega. S tem so bile celjska, ortenburška in šternberška grofija povzdignjene v kneževino rimskonemškega cesarstva.
Avstrijski slikar Johan Martin Schmidt, po svojem rojstnem kraju imenovan tudi Kremser Schmidt, je bil v naši umetnosti v dobi izzvenevanja baroka zelo vplivna osebnost. Na Slovenskem se je ohranilo približno petdeset njegovih podob, v ljudski zavesti pa je postal skoraj domač slikar, čeprav je v naših krajih slikal le nekaj let. Na Slovenskem so znane Kremser Schmidtove slike: sedem oltarnih v Velesovem; šest slik v Gornjem Gradu; po ena v Pungartu v Kranju, pri Sveti Marjeti v Dolu, pri Svetem Jerneju v Slovenski Bistrici ter stenska slika v nekdanji hiši Gabriela Gruberja v Ljubljani. Johan Martin Schmidt, ki mu rečejo tudi avstrijski Rembrandt, se je rodil leta 1718 v umetniški družini v Grafenwörthu, večji del življenja pa je živel in vodil slikarsko delavnico v Steinu, oba kraja sta v bližini Kremsa ob Donavi.
Zdravnik Branko Volavšek je diplomiral v Zagrebu, po specializaciji iz interne medicine na Dunaju pa se je leta 1942 zaposlil na interni kliniki v Ljubljani. Kot sodelavca Osvobodilne fronte so ga italijanski okupatorji zaprli, leta 1944 pa se je pridružil partizanom. Po koncu vojne je bil med drugim vodja kardiološkega oddelka na internistični kliniki v Ljubljani ter redni profesor na medicinski fakulteti. Bil je pobudnik in začetnik novih invazivnih diagnostičnih postopkov v interni medicini. Prvi je uvedel in opravljal biopsijo jeter in vranice ter gastroskopijo, laparoskopijo in katetrizacijo srca. Bil je član mednarodnih kardioloških združenj, pisal v domače in tuje strokovne revije ter bil soavtor prvega slovenskega učbenika elektrokardiografije. Zdravnik Branko Volavšek se je rodil pred 110 leti ( 1913) v Roču na Hrvaškem.
Leta 1936 je izšla prva številka akademskega glasila za univerzitetna in javna vprašanja z naslovom “1551”. Časnik si je izbral tak naslov v spomin na leto izida prve slovenske knjige. Zakaj povezava s časom reformacije ? *Posnetek Je povedal literarni zgodovinar dr. Matjaž Kmecl. Glasilo je izhajalo v letih pred drugo svetovno vojno in je poleg univerzitetnih obravnavalo številna druga javna vprašanja, tudi zahtevo po slovenski narodni in politični samoodločbi ter nasprotovanje jugoslovanskemu unitarizmu. Izdajali so ga študentje, zbrani v Slovenskem klubu, ki so bili levičarsko in hkrati narodnostno usmerjeni. Njihovo geslo, zapisano tudi v uvodniku prve številke časopisa, je bilo: 'Ne Moskva, ne Rim, Ljubljana!' Zadnja številka akademskega glasila “1551” je izšla junija leta 1938.
6259 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Vzpon celjske plemiške rodbine
»Avstrijski Rembrandt« in njegova dela na Slovenskem
Pobudnik novih diagnostičnih postopkov v interni medicini
25. septembra 1396 je bila pri Nikopolju v današnji Bolgariji bitka med ogrskim kraljem Sigismundom Luksemburškim in turškim sultanom Bajazitom Prvim. Končala se je z zmago Turkov. V zgodovino pa se je zapisala tudi zato, ker je celjski grof Herman Drugi iz valov Donave rešil kralja Sigismunda, svojega poznejšega zeta, in za nagrado dobil Varaždin in Zágorje ter tako postal zágorski grof. S tem in nekaterimi poznejšimi dejanji so se Celjski uveljavili kot pomemben dejavnik tedanje evropske politike, med obema dinastijama so se vzpostavile povezave, ki so trajale vse do njunega izumrtja. Prijateljstvo sta še dodatno potrdila leta 1405, ko je Sigismund poročil hčer Hermana Drugega, Barbaro Celjsko. Zveza s kraljem in po letu 1414 tudi nemškim cesarjem Sigismundom je Celjskim okrepila ugled in moč, to pa ni bilo po godu Habsburžanom, ki so imeli v podalpskem prostoru tako imenovane Notranje Avstrije svoje načrte. Spori med rivali so dosegli vrhunec 30. novembra 1436, ko je takrat že cesar Sigismund Luksemburški v praškem Starem mestu poknežil Friderika Drugega Celjskega in njegovega sina Ulrika Drugega. S tem so bile celjska, ortenburška in šternberška grofija povzdignjene v kneževino rimskonemškega cesarstva.
Avstrijski slikar Johan Martin Schmidt, po svojem rojstnem kraju imenovan tudi Kremser Schmidt, je bil v naši umetnosti v dobi izzvenevanja baroka zelo vplivna osebnost. Na Slovenskem se je ohranilo približno petdeset njegovih podob, v ljudski zavesti pa je postal skoraj domač slikar, čeprav je v naših krajih slikal le nekaj let. Na Slovenskem so znane Kremser Schmidtove slike: sedem oltarnih v Velesovem; šest slik v Gornjem Gradu; po ena v Pungartu v Kranju, pri Sveti Marjeti v Dolu, pri Svetem Jerneju v Slovenski Bistrici ter stenska slika v nekdanji hiši Gabriela Gruberja v Ljubljani. Johan Martin Schmidt, ki mu rečejo tudi avstrijski Rembrandt, se je rodil leta 1718 v umetniški družini v Grafenwörthu, večji del življenja pa je živel in vodil slikarsko delavnico v Steinu, oba kraja sta v bližini Kremsa ob Donavi.
Zdravnik Branko Volavšek je diplomiral v Zagrebu, po specializaciji iz interne medicine na Dunaju pa se je leta 1942 zaposlil na interni kliniki v Ljubljani. Kot sodelavca Osvobodilne fronte so ga italijanski okupatorji zaprli, leta 1944 pa se je pridružil partizanom. Po koncu vojne je bil med drugim vodja kardiološkega oddelka na internistični kliniki v Ljubljani ter redni profesor na medicinski fakulteti. Bil je pobudnik in začetnik novih invazivnih diagnostičnih postopkov v interni medicini. Prvi je uvedel in opravljal biopsijo jeter in vranice ter gastroskopijo, laparoskopijo in katetrizacijo srca. Bil je član mednarodnih kardioloških združenj, pisal v domače in tuje strokovne revije ter bil soavtor prvega slovenskega učbenika elektrokardiografije. Zdravnik Branko Volavšek se je rodil pred 110 leti ( 1913) v Roču na Hrvaškem.
Leta 1936 je izšla prva številka akademskega glasila za univerzitetna in javna vprašanja z naslovom “1551”. Časnik si je izbral tak naslov v spomin na leto izida prve slovenske knjige. Zakaj povezava s časom reformacije ? *Posnetek Je povedal literarni zgodovinar dr. Matjaž Kmecl. Glasilo je izhajalo v letih pred drugo svetovno vojno in je poleg univerzitetnih obravnavalo številna druga javna vprašanja, tudi zahtevo po slovenski narodni in politični samoodločbi ter nasprotovanje jugoslovanskemu unitarizmu. Izdajali so ga študentje, zbrani v Slovenskem klubu, ki so bili levičarsko in hkrati narodnostno usmerjeni. Njihovo geslo, zapisano tudi v uvodniku prve številke časopisa, je bilo: 'Ne Moskva, ne Rim, Ljubljana!' Zadnja številka akademskega glasila “1551” je izšla junija leta 1938.
Žrtev dachavskih procesov Desetletja prepovedani književnik Uzakonjena volilna pravica žensk
Prvi predsednik Slovenske matice Pravnik in književnik Ko je v Auschwitz prispela največja skupina internirancev s slovenskega ozemlja
Avtor našega najstarejšega celovitega dramskega besedila Prvi slovenski vpis v zemljiško knjigo na Štajerskem Goriško akademsko društvo Adrija
Poštna zveza med Gradcem in Ljubljano Od vroclavskega do ljubljanskega odra Specialist za higieno in socialno medicino *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Od zgodovinskega opisa Opčin pri Trstu do besedil za otroke Diplomat, umetnostni zgodovinar, etnolog Začetek serijske proizvodnje avtomobilov na Slovenskem
Strela morila na Donački gori Slovenski tabor na Koroškem Odrska interpretka materinskih likov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ena prvih predstavnic sodobnega plesnega izražanja pri nas Skladatelj, ki je ustvaril »pravljični balet« Zgodovinski uspeh alpinističnega para v severni steni Špika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jezikoslovec s Koroškega Pripovedovalka pravljic in otroških zgodb Zmagoslavje ladijskega vijaka
Redni profesor gradbeništva v Helsinkih 130 let Muzejskega društva Ptuj Gimnazija v Gorici tudi slovenska
Iz zgodovine nesreč v naših gorah Trener na poti do olimpijskih odličij Ko so v Ljutomeru dobili prvo povsem drugačno trgovino *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Škof, ki se je uprl zahtevi nacistov Samorasla pesnica in pisateljica Ameriška pšenica preprečila lakoto *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ustvarjalec slovenske radijske ure v Chicagu Vojaški premiki na Koroškem Politični spor namesto avtoceste *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prevajalec literature in filozofskih razprav Ustanovitelj oddelka za psihologijo Direktorica Inštituta za načrtovanje družine *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Alpski vršaci in njihova prvič izmerjena nadmorska višina Montiran politični proces razveljavljen po 44 letih Nacisti odvzeli staršem 650 otrok
Mejnik v razvoju ljubljanske drame Iz gledališča na politični sodni proces Vojna svetovnih razsežnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Knjige, ki so Slovence naučile brati Igralkina neposrednost in mladostni čar Gospodarstvenik razvije največje gumarsko podjetje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zasluge za ljubljansko univerzo Koroški kronist dogajanja v Slovenskih goricah Začetnik astronomskega observatorija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
"Bukve za učenke porodničarstva" Vroče poletje leta 1916 ob Soči Zakon o mestnih občinah v nekdanji Dravski banovini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Satirik razjaril gospodo Sodobne geofizikalne metode Zadnji vojaki iz Slovenije zapuščajo Jugoslovansko armado *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Arhitekt »malega nebotičnika« v Ljubljani »Zakon o vseučilišču Kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev« Uspehi z diatonično harmoniko *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov