Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V Celovcu so 3. maja 2015 vse tri krovne slovenske politične in obe kulturni organizacji skupaj z zvezami koroških partizanov, izseljencev in žena pripravili spominsko slovesnost ob 70-letnici osvoboditve izpod nacifašizma. Spominski maši Romana Verdela v celovški stolnici, kjer so skupaj z ljubljanskimi filharmoniki nastopili člani mešanega pevskega zbora Sele, je v celovškem Domu glasbe sledila gledališka predstava Jez – Der Damm. Tam so imeli glavno vlogo mladi koroški Slovenci, ki so starejšim sorojakom predstavili svoj pogled na minulih sedem desetletij in na današnje razmere, pa ne le na avstrijskem Korošem.
Jez – Der Damm
“O izpraznjenem bančnem računu naše svobode, večnem grajenju jeza in o slamnatem jeziku.
JEZ se spušča v negotov trenutek antifašističnega boja, ki traja vse do danes. Svoboda od vsega začetka ni cela, je zaježena in ogrožena. Jez ni dovolj trden, da bi vzdržal težo in pritisk okupatorja, nasilja, pregona, zatiranja in smrti. Ko se zruši, pride na dan nemoč upora. Iz naplavljenega blata vstaja skorumpirana politika, ki nadaljuje s politiko zatiranja in vlada, ki gradi na sporih in strašilih. Jez naj vzbudi razmislek o vprašanju po današnji svobodi.
Edino kar ostane je s slamo nakopičen jezik. ( iz vabila na predstavo)
Avtorja besedila za predstavo Jez – Der Damm, ki so jo uprizorili pod vodstvom režiserja Marjana Štikarja, sta prav tako pripadnika mlajše generacije. Elena Messner, ki trenutno živi in predava v Marseillu, je lani izdala roman o prvi svetovni vojni z naslovom “”Das lange Echo”, Dominik Srienc, ki trenutno še dela na Dunaju, pa se med drugim posveča tudi prevajanju slovenske literature. O nujnem prvem gledališkem scenariju pravi:
“Težko je bilo vplesti zgodovino zadnjih 70 let v predstavo, ki naj bi trajala največ eno uro. To je bilo tudi vsebinsko zelo pestro, zato sva skušala vse te topografske značilnosti malo zbrisat, čeprav je bilo to zelo težko. Težko je namreč ohranit neko distanco do tega, saj postaneš čustven in skušaš pisati ne le z glavo, temveč tudi s srcem!”
In ko že govorimo o distanci. Kako je med mladimi na avstrijskem Koroškem z distanco do delitev znotraj narodne skupnosti?
“Edini in prvi korak za vsakega, ki dorašča na avstrijskem Koroškem je ta, da greš proč. To je edini korak, ki ti omogoči distanco, s katero lahko potem tudi gledaš na stvari, jih vidiš bolj objektivno. Zaveš se, da je problematika, ki je na avstrijskem Koroškem sicer pomembna, toda so še hujše stvari, ki se trenutno dogajajo. Če gledamo na meje Evrope, ko gre res za življenje in smrt. Ta čas je, po moje, mimo, čeprav…. Kar se tiče bodočnosti, je trenutno bolj pomembno jezikovno vprašanje, da se vsak zaveda, da je treba gledat na jezik, ga aktivno govoriti in brati.”
To je bilo tudi eno od sporočil predstave Jez – Der Damm, ki ga skupina 14 mladih koroških Slovencev, študentk in študentov iz Celovca, Gradca in Dunaja, konča z mislijo:
“Ne pozabimo, da stoji ob začetku in koncu vsake osvoboditve jezik, s katerim si lahko iztrgamo nagobčnike z obrazov…. V bodoče!”
Daljšemu pogovoru s soavtorjem besedila Jez Dominikom Sriencem, slavnostnim govornikom na prireditvi Danielom Wuttijem, raziskovalcem na celovški univerzi, in s predsednikom zveze izseljencev Jožetom Partlom, ki je bil eden od več sto koroških Slovencev pregnanih z domov leta 1942, lahko prisluhnete v oddaji. V Trstu so ob zaključku čezmejnega projekta LEX razpravljali o zaščiti in razvoju narodnih skupnosti. Namen večletnega evropskega projekta je bil analizirati razmere na pravno-normativnem in sociološkem področju. Ugotovitve kažejo, da je zakonodaja sicer ustrezna, zatika pa se pri njenem uresničevanju. Preveč je birokratskih ovir in neusklajenosti. Priložnosti za izboljšanje zaščite je torej še veliko. Predsednik SKGZ Rudi Pavšič je prepričan, da sta s tem projektom obe manjšini – slovenska v Italiji in italijanska v Sloveniji pokazali primere dobrega sodelovanja:
“Obe manjšini sva opremljeni z zakoni, imamo izhodiščno, startno točko, na podlagi katere lahko uveljavljamo našo prisotnost. Je pa treba zakone začeti v celoti uveljavljati. Treba je zagotoviti, da se duh teh zakonov vključuje v vso našo dinamiko, ne le zakonsko, ampak tudi v vedenje v tem prostoru.”
Za Unijo Italijanov Marko Gregorič:
“Veljavna zakonodaja v Sloveniji dobro ureja položaj in pravice italijanske narodne skupnosti. Slovenija ima na tem področju zelo sodobne zakone, ki pa še niso v celoti uresničeni. Bistveno vprašanje je v normalizaciji italijanskega jezika in italijanske prisotnosti v prostoru. V letu 2015 je to že skoraj absurdno, kajti tudi 25 let po vstopu Slovenije v Evropsko unijo in njeni samostojnosti prisotnost Italijanov še ni povsod dobro sprejeta.”
Odnosi so sicer dobri, je prepričana predsednica vlade dežele FJK Debora Serracchiani:
“Projekt Lex je dal besedo obema manjšinama, ki sta tako predstavili njima lastne teme. To je bila tudi nova priložnost za potrditev vsakodnevnih odnosov, ki jih gradimo skupaj, kajti v slogi je moč.”
Tudi o projketu LEX izveste več v sami oddaji. Z Rudijem Pavšičem, ki je minuli teden postal novi koordinator Slovenske manjšinske koordinacije SLOMAK, se pogovorajamo o aktualnih načrtih te pred dobrim letom dni obujene organizacije rojakov iz sosednjih držav, v kateri so zbrane vse slovenske krovne “zamejske” organizacije. Na potopisnem predavanju po Sloveniji smo se pridružili porabskim slovenskim upokojencem, ki so med najdejavnejšimi tamkajšnjimi slovenskimi društvi. Vabimo pa vas tudi v istrsko mesto Grožnjan. “Mesto umetnikov”, kot ga imenujejo, namreč letos praznuje 50-letnico. Pomembno vlogo pri tem imajo tudi Slovenci, ki so dejavno sodelovali pri obuditvi tega mesteca. Prisluhnite jim!
877 epizod
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
V Celovcu so 3. maja 2015 vse tri krovne slovenske politične in obe kulturni organizacji skupaj z zvezami koroških partizanov, izseljencev in žena pripravili spominsko slovesnost ob 70-letnici osvoboditve izpod nacifašizma. Spominski maši Romana Verdela v celovški stolnici, kjer so skupaj z ljubljanskimi filharmoniki nastopili člani mešanega pevskega zbora Sele, je v celovškem Domu glasbe sledila gledališka predstava Jez – Der Damm. Tam so imeli glavno vlogo mladi koroški Slovenci, ki so starejšim sorojakom predstavili svoj pogled na minulih sedem desetletij in na današnje razmere, pa ne le na avstrijskem Korošem.
Jez – Der Damm
“O izpraznjenem bančnem računu naše svobode, večnem grajenju jeza in o slamnatem jeziku.
JEZ se spušča v negotov trenutek antifašističnega boja, ki traja vse do danes. Svoboda od vsega začetka ni cela, je zaježena in ogrožena. Jez ni dovolj trden, da bi vzdržal težo in pritisk okupatorja, nasilja, pregona, zatiranja in smrti. Ko se zruši, pride na dan nemoč upora. Iz naplavljenega blata vstaja skorumpirana politika, ki nadaljuje s politiko zatiranja in vlada, ki gradi na sporih in strašilih. Jez naj vzbudi razmislek o vprašanju po današnji svobodi.
Edino kar ostane je s slamo nakopičen jezik. ( iz vabila na predstavo)
Avtorja besedila za predstavo Jez – Der Damm, ki so jo uprizorili pod vodstvom režiserja Marjana Štikarja, sta prav tako pripadnika mlajše generacije. Elena Messner, ki trenutno živi in predava v Marseillu, je lani izdala roman o prvi svetovni vojni z naslovom “”Das lange Echo”, Dominik Srienc, ki trenutno še dela na Dunaju, pa se med drugim posveča tudi prevajanju slovenske literature. O nujnem prvem gledališkem scenariju pravi:
“Težko je bilo vplesti zgodovino zadnjih 70 let v predstavo, ki naj bi trajala največ eno uro. To je bilo tudi vsebinsko zelo pestro, zato sva skušala vse te topografske značilnosti malo zbrisat, čeprav je bilo to zelo težko. Težko je namreč ohranit neko distanco do tega, saj postaneš čustven in skušaš pisati ne le z glavo, temveč tudi s srcem!”
In ko že govorimo o distanci. Kako je med mladimi na avstrijskem Koroškem z distanco do delitev znotraj narodne skupnosti?
“Edini in prvi korak za vsakega, ki dorašča na avstrijskem Koroškem je ta, da greš proč. To je edini korak, ki ti omogoči distanco, s katero lahko potem tudi gledaš na stvari, jih vidiš bolj objektivno. Zaveš se, da je problematika, ki je na avstrijskem Koroškem sicer pomembna, toda so še hujše stvari, ki se trenutno dogajajo. Če gledamo na meje Evrope, ko gre res za življenje in smrt. Ta čas je, po moje, mimo, čeprav…. Kar se tiče bodočnosti, je trenutno bolj pomembno jezikovno vprašanje, da se vsak zaveda, da je treba gledat na jezik, ga aktivno govoriti in brati.”
To je bilo tudi eno od sporočil predstave Jez – Der Damm, ki ga skupina 14 mladih koroških Slovencev, študentk in študentov iz Celovca, Gradca in Dunaja, konča z mislijo:
“Ne pozabimo, da stoji ob začetku in koncu vsake osvoboditve jezik, s katerim si lahko iztrgamo nagobčnike z obrazov…. V bodoče!”
Daljšemu pogovoru s soavtorjem besedila Jez Dominikom Sriencem, slavnostnim govornikom na prireditvi Danielom Wuttijem, raziskovalcem na celovški univerzi, in s predsednikom zveze izseljencev Jožetom Partlom, ki je bil eden od več sto koroških Slovencev pregnanih z domov leta 1942, lahko prisluhnete v oddaji. V Trstu so ob zaključku čezmejnega projekta LEX razpravljali o zaščiti in razvoju narodnih skupnosti. Namen večletnega evropskega projekta je bil analizirati razmere na pravno-normativnem in sociološkem področju. Ugotovitve kažejo, da je zakonodaja sicer ustrezna, zatika pa se pri njenem uresničevanju. Preveč je birokratskih ovir in neusklajenosti. Priložnosti za izboljšanje zaščite je torej še veliko. Predsednik SKGZ Rudi Pavšič je prepričan, da sta s tem projektom obe manjšini – slovenska v Italiji in italijanska v Sloveniji pokazali primere dobrega sodelovanja:
“Obe manjšini sva opremljeni z zakoni, imamo izhodiščno, startno točko, na podlagi katere lahko uveljavljamo našo prisotnost. Je pa treba zakone začeti v celoti uveljavljati. Treba je zagotoviti, da se duh teh zakonov vključuje v vso našo dinamiko, ne le zakonsko, ampak tudi v vedenje v tem prostoru.”
Za Unijo Italijanov Marko Gregorič:
“Veljavna zakonodaja v Sloveniji dobro ureja položaj in pravice italijanske narodne skupnosti. Slovenija ima na tem področju zelo sodobne zakone, ki pa še niso v celoti uresničeni. Bistveno vprašanje je v normalizaciji italijanskega jezika in italijanske prisotnosti v prostoru. V letu 2015 je to že skoraj absurdno, kajti tudi 25 let po vstopu Slovenije v Evropsko unijo in njeni samostojnosti prisotnost Italijanov še ni povsod dobro sprejeta.”
Odnosi so sicer dobri, je prepričana predsednica vlade dežele FJK Debora Serracchiani:
“Projekt Lex je dal besedo obema manjšinama, ki sta tako predstavili njima lastne teme. To je bila tudi nova priložnost za potrditev vsakodnevnih odnosov, ki jih gradimo skupaj, kajti v slogi je moč.”
Tudi o projketu LEX izveste več v sami oddaji. Z Rudijem Pavšičem, ki je minuli teden postal novi koordinator Slovenske manjšinske koordinacije SLOMAK, se pogovorajamo o aktualnih načrtih te pred dobrim letom dni obujene organizacije rojakov iz sosednjih držav, v kateri so zbrane vse slovenske krovne “zamejske” organizacije. Na potopisnem predavanju po Sloveniji smo se pridružili porabskim slovenskim upokojencem, ki so med najdejavnejšimi tamkajšnjimi slovenskimi društvi. Vabimo pa vas tudi v istrsko mesto Grožnjan. “Mesto umetnikov”, kot ga imenujejo, namreč letos praznuje 50-letnico. Pomembno vlogo pri tem imajo tudi Slovenci, ki so dejavno sodelovali pri obuditvi tega mesteca. Prisluhnite jim!
Kaj rojakom v Italiji prinašajo - in česa ne - ustavne spremembe, o katerih bodo odločali na nedeljskem referendumu? O tem v pogovoru s Tamaro Blažina, poslanko v italijanskem parlamentu. Kaj je v svoji 35-letni zgodovini postal Kulturni dom v Gorici, kjer letno pripravijo tudi 200 prireditev, pojasnjuje direktor Igor Komel? Kakšna je letošnja bera slovenskih založb na avstrijskem Koroškem. Kaj ponujajo v knjižnem daru Slovenske prosvetne zveze in kaj pri celovški Mohorjevi? Kako se je na sejmu predstavila založba Fran Franca Merkača? Kdo je bil arhitekt in urbanist Zdenko Sila, ki je v Kvarnerju pustil neizbrisne sledi? Kdo so porabski slovenski upokojenci, ki že dve desetletji skrbijo za ohranitev domačega narečja in slovenske besede? Odgovore lahko slišite v tokratni oddaji.
Porabski Slovenci so zadovoljni tako z odnosi med državama kot s financiranjem njihovih organizacij. Toda razmere se lahko vedno še izboljšajo, tudi z dvojezičnimi napisi, o katerih so govorili na tokratni seji mešane slovensko madžarske komisije. Gostimo travmatologa Romana Schellandra, ki pove več tudi o razmerah na področju zdravstva v Avstriji. Spominjamo se soustanovitelja in dolgoletnega predsednika Slovenske kulturno gospodarske zveze iz Trsta Borisa Raceta - Žarka, rojenega pred 100 leti. Z rojakom iz Zagreba Slavkom Alojzom Kramarjem se pogovarjamoi o slovenskih izgnancih v NDH med drugo svetovno vojno. Knjigo o tem je predstavil v tamkajšnjem Slovenskem domu. Kaj še pripravljajo zagrebški Slovenci pa pojasni Agata Klinar Medakovič, tajnica sveta slovenske narodne manjšine mesta Zagreb. Živahno bo, pravi. Prisluhnite!
Jezik in identiteta, kako sta povezana? Na prvi pogled preprosto vprašanje postaja vse bolj aktualno. Reginald Vospernik, koroški Slovenec, ki nikoli ni imel težav ne z jezikom ne z identiteto, ugotavlja, da se identiteta v današnjem času spreminja. Kako? Prisluhnite mu v tokratni oddaji. S tržaškim rojakom, zgodovinarjem Gorazdom Bajcem se oziramo v čase pred in po osamosvojitvi Slovenije. Kakšne spremembe so doživljali rojaki v Furlaniji-Julijski krajini? Gostimo reškega fotografa in strastnega planinca Darka Moharja, soustanovitelja planinske sekcije v društvu Bazovica, ter se pridružimo najdejavnejšemu društvu porabskih Slovencev na praznovanju 20-letnice delovanja.
Sredi novembra se bo v Budimpešti sestala mešana slovensko- madžarska komisija. Kaj od tokratnega že 16. srečanja pričakujejo porabski Slovenci, preverjamo v tokratni oddaji. Rojaka iz Furlanije Julijske krajine, Joška Sirka in Avguština Devetaka, uveljavljena gostinca in spodbujevalca turističnega razvoja, med drugim sprašujemo, kakšne so njune izkušnje s povezovanjem, tudi prek meje. Spominjamo se znamenitega tržaškega fotografa Maria Magajne, ki so se mu v Trstu poklonili z veliko razstavo. Na Reki se ustavimo na 21. mednarodnem lutkarskem festivalU. Na Obirskem pa z Avguštinom Brumnikom, predsednikom SPD Valentin Polanšek, spregovorimo o njihovi živahni pevski dejavnosti. Pridružite se rojakom iz sosednjih držav in prisluhnite oddaji Sotočja!
Rojaki iz Doberdoba in Gorice so bili pobudniki za postavitev spominskega obeležja padlim Slovencem na goriškem Krasu med prvo svetovno vojno. Več o odkritju spomenika, ki predstavlja tudi simbol slovenske navzočnosti na tem območju, lahko slišite v oddaji. Pred volitvami v koroško kmetijsko zbornico se pogovarjamo z nosilcem liste Skupnosti južnokoroških kmetov, županom Železne Kaple Francem Jožefom Smrtnikom. Spoznate lahko porabsko Slovenko Gabriello Labricz, ki je okrepila učiteljske vrste na dvojezični osnovni šoli na Gornjem Seniku, rojakinjo z Reke Diano Jenul, magistrico informatike, ki se med drugim ukvarja s prevajanjem in je sodna tolmačka, in mladega podjetnika iz Plešc Roka Andlarja. Prisluhnite rojakom iz sosednjih držav!
Tokrat podrobneje o razmerah na področju kmetijstva, ki so se, ugotavljajo rojaki v Furlaniji Julijski krajini, v zadnjih letih zelo spremenile in zbirokratiziranosti, ki jim povzroča veliko težav. Več tudi o sofinanciranju čezmejnih projektov v okviru programa sodelovanja Interreg Slovenija-Hrvaška2014 - 2020 in tokratnih dnevih slovenske kulture v hrvaški Istri. Obeležujemo 110-letnico delovanja SPD Šentjanž in se pridružimo gobarjem na razstavi v Porabju.
V Trstu smo se pridružili rojakom, ki so bili za prijateljske odnose, dialog in sodelovanje odlikovani s srebrnim pečatom - najvišjim priznanjem tržaške pokrajine. V Monoštru se pogovarjamo z generalnim konzulom RS dr. Borisom Jesihom ki ugotavlja, da je med porabskimi Slovenci veliko volje za ohranitev svoje identitete. Marko Smole, rojak iz Gorskega kotarja, pove več o sodelovanju slovenskih in hrvaških etnologov, na Reki pa preverjamo, kako je s sodelovanjem tamkajšnje univerze s slovenskimi. V Šentjanžu v Rožu pa si ogledamo družbeno kritično predstavo Teatra Šentjanž z naslovom »Vseenost ali goldfisch zum mitnehmen«. Kakšno vlogo ima zlata ribica? Prisluhnite oddaji!
O sporočilu SLOMAKA – slovenske manjšinske koordinacije - poslancem evropskega parlamenta iz Slovenije, Italije, Avstrije, Madžarske in Hrvaške. O skupnem kolesarjenju slovenskega in madžarskega predsednika države. O praznovanju obletnice koroškega plebiscita z Emilom Krištofom, vodjem Unikuma – društva, ki se asimilaciji upira tudi s trijezičnimi kulturnimi prireditvami. O slovenščini v družini, ki v dvo ali večjezičnem okolju terja dodatne napore. O širjenju evropskih dnevov kulturne dediščine s Tržaškega v Špeter in predstavitvi rojakov iz Furlanije Julijske krajine na 48. Barkovljanki. Prusluhnuite rojakom iz sosednjih držav!
Slovenistika v Gradcu ima več kot 200-letno tradicijo. O njenem današnjem položaju se pogovarjamo z doktorjem Andrejem Lebnom, profesorjem na Inštitutu za slavistiko univerze Karla Franza v Gradcu. Manj spodbudna zgodba prihaja iz beneške občine Tipana. »Poslušaj, glej in molči«, je geslo občine, pravi tam živeči tržaški rojak Marko Trnovec. Zaradi javnega zavzemanja za pravice Slovencev si je prislužil ovadbo in se na koncu odločil za odhod na tuje. V Opatiji smo se pridružili predstavnikom slovenskih društev na Hrvaškem na njihovem 13. Srečanju in si v Števanovcih ogledali premiero nove igre porabske gledališke skupine Veseli pajdaši. Kot običajno, je bilo tudi tokrat veselo. Prisluhnite!
Čezmejni projekt razvoja kolesarskega turizma, vreden nekaj več kot milijon evrov, bo pomagal tudi rojakom v Porabju. Kako, lahko slišite v tokratni oddaji. O čezmejnih projektih se pogovarjamo tudi z rojakinjo iz Varaždina Barbaro Antolič Vupora, ki ima največ zaslug za popularizacijo pouka slovenščine v Medjimurju.Skupaj s člani društva slovenskih pisateljev v Avstriji se spominjamo pesnika in dejavnega kulturnega delavca Andreja Kokota in pesnika ter prevajalca Fabjana Hafnerja. Ustavili pa smo tudi v Križ pri Trstu, kjer je v Ribiškem muzeju, uradno odprtem konec tedna, predstavljena bogata slovenska pomorska in ribiška zgodovina.
Preverjamo, kakšno je letos zanimanje za učenje slovenskega jezika in kulture na Reki in v Pulju. Ravnatelj tržaške Glasbene matice Bogdan Kralj pove več o novostih, s katerimi želijo še povečati zanimanje za glasbeno izobraževanje in hkrati izboljšati znanje slovenščine. Gostimo dva umetnika, koroška Slovenca, glasbenika Tonča Feiniga in fotografa Marka Lipuša. Prvi se tudi na svojem sedmem albumu vrača k svojim koreninam z jazz priredbami slovenskih narodnih pesmi, drugi pa se z razstavo fotografij, nastalih v taborišču Ravensbrück, z naslovom Babica, pokloni svojim družinskim koreninam in vsem umrlim v tem taborišču. Klara Fodor, predsednica društva slovenskih porabskih upokojencev, pa pojasni, zakaj tudi porabskim upokojenim rojakom vedno zmanjkuje časa.
Boris Pahor, naš znani in cenjeni rojak iz zamejstva, je praznoval 103. rojstni dan in ta dogodek bomo obeležili tudi v oddaji Sotočja. Ker se bliža novo šolsko leto, bomo preverili, kakšen je položaj slovenskega jezika v izobraževanih ustanovah in nasploh v Furlaniji Julijski Krajini. Obiskali bomo mednarodni kmetijsko-živilski sejem Agra v Gornji Radgoni, na katerem so nekaj več pozornosti namenili povezovanju s Slovenci iz zamejstva, točneje s porabskimi Slovenci. Polde Zunder, župnik iz Železne Kaple, bo spregovoril o ohranjanju slovenske identitete na avstrijskem Koroškem. V oddaji Sotočja pa bomo predstavili tudi projekt Vžgano v spomin, ki obravnava dokaj prezrto tematiko požigov vasi med 2. Svetovno vojno na obmejnem območju med Italijo, Slovenijo in Hrvaško.
V Sotočjih boste slišali prispevek z Državnega srečanja porabskih Slovencev, ki je tokrat minilo v znamenju spomina na 130- letnico rojstva jezikoslovca, literarnega zgodovinarja in etnologa Avgusta Pavla. Društvo slovenskih izobražencev je v Finžgarjevem domu na Opčinah pripravilo že 51. študijske dneve Draga. Kako so udeleženci osvetlili trenutne razmere in možne prihodnje scenarije, med drugim pa iskali tudi odgovor na vprašanje, ali se ponavljajo migrantske dinamike iz zgodovine – boste slišali v oddaji. Ustavili se bomo tudi na prireditvi Pliberški jormak, ki poteka že vse od leta 1393 in tudi letos predstavlja največje gospodarsko in družabno dogajanje v tem delu Koroške, zelo živahno je bilo tudi v slovenskem šotoru- »svaveji uti«. V Sotočjih se bomo ozrli tudi na bližajoče se predčasne parlamentarne volitve na Hrvaškem. Več pa nocoj ob 20.00!
V Sotočjih boste slišali prispevek z Državnega srečanja porabskih Slovencev, ki je tokrat minilo v znamenju spomina na 130- letnico rojstva jezikoslovca, literarnega zgodovinarja in etnologa Avgusta Pavla. Društvo slovenskih izobražencev je v Finžgarjevem domu na Opčinah pripravilo že 51. študijske dneve Draga. Kako so udeleženci osvetlili trenutne razmere in možne prihodnje scenarije, med drugim pa iskali tudi odgovor na vprašanje, ali se ponavljajo migrantske dinamike iz zgodovine – boste slišali v oddaji. Ustavili se bomo tudi na prireditvi Pliberški jormak, ki poteka že vse od leta 1393 in tudi letos predstavlja največje gospodarsko in družabno dogajanje v tem delu Koroške, zelo živahno je bilo tudi v slovenskem šotoru- »svaveji uti«. V Sotočjih se bomo ozrli tudi na bližajoče se predčasne parlamentarne volitve na Hrvaškem. Več pa nocoj ob 20.00!
V tokratnih Sotočjih bomo prepletali poletni utrip in zgodbe posameznikov. Tako kot že vrsto zadnjih let je v Monoštru sredina avgusta prinesla Mednarodno likovno kolonijo, ki jo organizira Zveza Slovencev na Madžarskem. O utripu in poteku 15. kolonije, podpori lokalnega okolja ter druženju umetnikov boste lahko več slišali v oddaji. Umetnost risanja karikatur pa utira pot Bojanu Grlici z Reke, ki je z Društvom Bazovica povezan od malih nog, zadnja leta predvsem s svojimi risbami, za katere je prejel že več nagrad. V Sotočjih bomo pot nadaljevali v Nabrežini pri Trstu, kjer je živela in ustvarjala Bogomila Doljak. Zgodbo in delo te vsestranske umetnice, ki se je poslovila v začetku leta, te dni pa so ji postavili bogato in zanimivo razstavo, bomo spoznali tudi v naši oddaji. Odpravljamo pa se tudi na Obirsko, na avstrijsko Koroško, kjer živi Marta Polanšek, upokojena učiteljica, ki nadaljuje poslanstvo svojega očeta Valentina Polanška, literata, skladatelja, učitelja in narodnega buditelja. Več pa v ponedeljek po 20. Uri v Sotočjih!
Vseslovenski simfonični orkester je združil mlade glasbenike iz Slovenije in sosednjih držav. Pod vodstvom dirigenta Simona Krečiča je premierno nastopil konec junija letos ob začetku tokratnega srečanja Dobrodošli doma. Na koncertu v Slovenski filharmoniji so se orkestru pridružili gosti: Slovenski mendoški oktet iz Argentine, sopranistka, rojakinja iz Kanade, Theresa Plut, harfistka Tina Žerdin, mešani pevski zbor Davorin Jenko iz Banjaluke in Slovenski oktet. Posnetku koncerta, na katerem je orkester krstno izvedel skladbo Splet slovenskih ljudskih mladega skladatelja Petra Tovornika. Prisluhnite jim!
Med perečimi temami, ki zaposlujejo predstavnike rojakov v Furlaniji Julijski krajini, so tudi preredka srečanja s pristojnimi v Rimu. Na Rebrci pri Železni Kapli se pridružimo mladim umetnikom, ki so tokrat pripravili lutkovno predstavo, posvečeno Shakespeareju in kresni noči. Gostimo porabsko rojakinjo Anito Vajda, ki se je po končanem študiju v Ljubljani vrnila domov in zdaj v Monoštru vodi hotel Lipa. Prisluhnete pa lahko tudi Martini Rejec, mladi glasbenici z Reke, ki igra kitaro, piše pesmi, pripravlja kabaret predstavo in sodeluje v več glasbenih skupinah.
V oddaji so tokrat besedo dobili umetniki iz Slovenije, Avstrije in Italije, udeleženci 35. slikarskega tedna v Svečah na avstrijskem Koroškem. S tržaškim rojakom, pesnikom Markom Kravosom, letošnjim dobitnikom Zlatnika poezije, se pogovarjamo o njegovi kitajski izkušnji. O mladih rojakih na Reki in njihovih priložnostih tudi v okviru projektov evropske unije več pove Natali Iskra. Na Gornjem Seniku pa obiščemo vzorčno kmetijo, ki postaja vse pomembnejša turistična točka.
Z gospodarstvenikom Felixom Wieserjem, predsednikom upravnega odbora Posojilnice Bank iz Celovca, se pogovarjamo tudi o vlogi slovenskih bank v zamejstvu v časih osamosvajanja države? Predsednika Kmečke zveze iz Trsta Franca Fabca sprašujemoi, kakšen je odnos pristojnih v Furlaniji Julijski krajini do slovenskega kmetijstva in kaj si lahko rojaki na Tržaškem obetajo od nove desnosredinske oblasti na čelu z županom Robertom Dipiazzo. Na Reki preverjamo, kakšne so možnosti za slovenščino v tamkajšnjih vrtcih in se skupaj s porabskimi pohodniki podamo na pot proti Triglavu. Pridružite se nam tudi vi!
O sodelovanju na različnih področjih, tudi v gledališču. Gostimo nekdanjega senatorja v Rimu in dozdajšnjega vodjo gledališča Rossetti Miloša Budina, ki mu je potekel triletni mandat. Z Lojzetom Kerbitzem, dušo vogrških gledališčnikov, se pogovarjamo o Jurčičevem Domnu, z Milanom Pikom, vodjem Kulturnega doma v Pliberku in koreografskega centra Johann Kresnik, pa o dolgi noči plesa. Zanima nas, kakšno je sodelovanje med Slovenijo in Madžarsko na področju čezmejnih projektov v okviru programa Interreg. Na Reki pa preverjamo, kakšni so rezultati sodelovanja študentov, ki so iskali ideje za preureditev in oživitev zapuščenih objektov.
Neveljaven email naslov