Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pod naslovom “Sodelovanje med Republiko Slovenijo in Slovenci zunaj njenih meja v obdobju med letoma 2016 in 2020” je 25. maja 2016 v Ljubljani potekal prvi delovni posvet Sveta vlade za Slovence v zamejstvu. To je bila priložnost, da so se predstavniki krovnih slovenskih organizacij srečali s predstavniki različnih ministrstev in predstavili razmere v državah, kjer živijo. Pripravili pa so tudi zelo konkretne predloge za prihodnje sodelovanje.
Seja je bila pomembna in za predstavnike rojakov iz sosednjih držav težko pričakovana, saj se v mandatu te vlade še niso srečali. Razprava pa je bila zaradi spremenjenih in vse bolj negotovih razmer v Evropi, ki vplivajo tudi na bilateralne odnose, nujna, je po sestanku dejal Rudi Pavšič, predsednik SKGZ – krovne organizacije Slovencev v Italiji. Vprašanja manjšine so namreč tako v Sloveniji kot v sosednjih državah odrinjena na rob:
“Ni dovolj, da se v Italiji zadovoljimo s tem, da imamo zaščitni zakon. Treba ga je aplicirati, predvsem pa je treba v glavah tistih, ki odločajo, vključiti program, da obstaja zamejstvo.”
Ob reformah in spremembah ustave v Italiji ni dovolj, da Slovenija skrbi le za finančno pomoč, spoznati mora, da so tu dodatne naloge in dodatni interesi, opozarja Pavšič.
Tudi Drago Štoka, ki je na posvetu predstavljal SSO – drugo krovno organizacijo Slovencev v Italiji, je bil s sestankom zadovoljen, saj so pripravili zelo konkretne predloge za sodelovanje. Zaradi reform, ki so, je prepričan, lahko usodne za slovensko narodno skupnost v Furlaniji-Julijski krajini, pa tudi on pričakuje ne le večjo vlogo slovenskega zunanjega ministrstva, temveč vseh najvišjih predstavnikov države:
“Slovenija z vsem svojim državnim vrhov lahko skuša postaviti zadeve na pravo pot… Drugače nas bo leta 2020, 2030 vse skupaj zelo, zelo bolela glava.”
Pa ni že prepozno za to?
“Smo še v času. Oktobra bo v Italiji referendum in tu lahko Slovenija igra veliko vlogo…”
Da so razmere za slovensko narodno skupnost v sosednjih državah vse bolj negotove se dobro zavedajo tudi koroški Slovenci, ki opozarjajo, da se čas za reševanje odprtih vprašanj izteka. Avstrijske predsedniške volitve in naraščanje podpore svobodnjakom, ki si obetajo zmago na prihodnjih parlamentarnih volitvah, niso dober signal, opozarjajo.
Pozdravljajo pripravljenost Slovenije, da skupaj s slovensko manjšino določi prioritete za prihodnje sodelovanje. Vtisi so bili po srečanju dobri, je dejal predstavnik Zveze slovenskih organizacij, sodnik, Avgust Brumnik:
“Obstaja upanje, da bo kot rezultat tega posveta pripravljen konkreten operativni načrt sodelovanja za postopno reševanje težav.”
Strinja se, da bi bila aktivnejša vloga slovenskih oblasti v pogovoru z avstrijskimi predstavniki velik korak naprej. Podpredsednik in vodja poslov Narodnega sveta koroških Slovencev Nanti Olip pa je prepričan, da je za to zadnji čas.
Tudi v Avstriji namreč pripravljajo pomembne reforme (šolstvo, predšolska vzgoja,…), zato si želi dejavnejšo slovensko diplomacijo, ki bi v pogovore vključila predstavnike slovenske manjšine in se posvetovala tudi s strokovnimi službami drugih resorjev:
“…Če pride do teh srečanj, je prva poklicana, da da svoje predloge, prav narodna skupnost…. Nato naj jih ocenijo strokovne službe, na pogovorih pa naj sodelujejo strokovno res dobro opremljeni ministri.”
Predsednik Enotne liste Gabriel Hribar, ki je na posvetu med drugim opozoril na pomen kakovostne jezikovne izobrazbe, je bil po sestanku optimističen:
“Če s pogovori prenesemo določen duh tudi v druge glave in vsi začnemo delovati v isto smer, lahko to pripelje le do izboljšanja in uspeha.”
Konkretne predloge, ki so jih za delovni posvet pripravili rojaki iz sosednjih držav, bodo zdaj preučili in jih posredovali vsem vpletenim in vnovič srečali na drugem delovnem posvetuj 1. julija. Dan pozneje bo potekala še slavnostna seja Sveta za Slovence v zamejstvu, ki jo bo vodil predsednik vlade Miro Cerar, in takrat verjetno lahko pričakujemo konkretnejši program sodelovanja Slovenije z rojaki v sosednjih državah do leta 2020. Kaj bo vanj vključeno, boste slišali v Sotočjih.
V tokratni oddaji lahko prisluhnete daljšim pogovorom z udeleženci posveta in izveste več tudi o prvem obisku državnozborske komisije, pristojne za Slovence v zamejstvu, v Trstu.
Veleposlanica Republike Slovenije na Hrvaškem Smiljana Knez je po Varaždinski, Splitsko-dalmatinski in Primorsko-goranski županiji obiskala še Istrsko županijo. Sešla se je z županom Pulja Borisom Miletićem in istrskim županom Valterjem Flegom, pred tem pa je obiskala slovensko kulturno društvo Istra, kjer so se gostiteljem pridružili tudi predstavniki društva Lipa iz Buzeta (predsednik Boris Grželj in podpredsenica Smilja Marinac) in društva Ajda iz Umaga (predsednica Danica Bojković in podpredsednica Neža Učkar).
V pogovoru z rojaki je beseda tekla o razmerah v društvih, prostorskih težavah (društva v Poreču), prizadevanjih za okrepitev učenja slovenščine, spoprijemanju z varčevanjem in vprašanjem, kako pomladiti članstvo.
Kot je po srečanju povedala veleposlanica, razmere na terenu še spoznava. Skuša ugotoviti, kaj so specifični problemi v posameznih županijah. Ob tem pristojne opozarja na slovensko narodno skupnost. Pomemben je jezik, ugotavlja:
“Zlasti pomemben je pouk slovenščine. Kaj lahko konkretno na tem področju naredimo, pa bomo skušali analizirati in pripraviti načrte.”
Mladi in njihova vključitev v delovanje društva, je eno ključnih vprašanj, s katerem se soočajo tudi v SKD Istra, je Marjani Mirković povedala predsednica društva Danica Avbelj, ki se je pred nekaj leti iz Slovenije za stalno preselila v Pulj in se nato vključila tudi v delovanje društva, ki ga od novembra lani tudi vodi. Načrtov za prihodnost ji ne manjka, prioriteta pa so mladi.
“Mi vemo, da če ne bomo mladih vključili v društva, ne samo društvo v Pulju, temveč tudi v Istri in na Hrvaškem, ne bo šlo. Skoraj nimamo podmladka. Zakaj je tako, ne vem. Skušamo pripraviti akcije, okrogle mize, na katere bi privabili mlade. Naj sami povedo, kaj jim zanima in kaj želijo. Razumem jih, da na te družabne večer, med starejše, ne sodijo. Narediti moramo nekaj novega. Problem pa je, da tudi sami ne vedo, kaj bi.”
Do mladih skušajo priti preko staršev in starih staršev, pojasnjuje Danica Avbelj, predsednica slovenskega društva v Pulju, ki je vse od ustanovitve 2001 povezovalec rojakov na območju celotne Istre, s prireditvami, srečanji in tudi glasilom Mavrica, tromesečnikom, ki letos skupaj s pevskim zborom in ustvarjalno delavnico praznuje desetletnico delovanja.
Poleg zbora Encijan in ustvarjalne skupine v društvu delujejo še likovna, dramska in glasbena skupina, delavnica Zdravo življenje, knjižnica in dopolnilni pouk slovenščine.
Daljšemu pogovoru z Danico Avbelj lahko prisluhnete v tokratni oddaji Sotočja.
Zbor Encijan, v katerem poje tudi Danica Avbelj, predsednica SKD Istra je konec tedna gostoval v Splitu, kjer so pripravila pravi slovenski večer. Na povabilo Slovenskega kulturnega društva Triglav sta v Lutkovnem gledališču nastopila kar dva slovenska zbora – Mešani pevski zbor Encijan iz Pulja in Združeni pevski zbor iz Repentabra. Obiskovalci v polni dvorani so bili navdušeni, saj so znova slišali slovensko pesem, ki je marsikoga za trenutek vrnila domov. Pevci in člani slovenskih društev pa so tako še utrdili vezi.
Pevsko društvo – mešani pevski zbor Zvon iz Šmartna pri Litiji je na nedeljski letni koncert na Bogenšperku povabil tudi mešani komorni zbor SPD Borovlje. Društvo Zvon namreč že vrsto ohranja stike z rojaki v sosednjih državah, kamor odhajajo tudi sami. Tradicionalno v goste vabijo tudi slovenske zamejske skupine in tako so tokrat v atriju gradu Bogenšperk občinstvo navdušili rojaki iz Borovelj, pod vodstvom Romana Verdela, predsednika društva in zbora, ki je sicer pred leti skupaj z zborom iz Sel že gostoval pri pevcih iz Šmartna pri Litiji.
Malo pred koncem šolskega leta so se na dvojezični osnovni šoli Gornji Senik člani kulturnih skupin predstavili na prireditvi, namenjeni tako sošolcem kot tudi krajanom, ki so lahko videli in slišali šolski pevski zbor, citrarsko skupino, folkloriste in dramsko skupino, ki je tokrat nastopila z dramsko igro, prirejeno po pravljici Ferija Lainščka Zalika in Gusti.
Učenci se namreč prav preko kulturnih dejavnosti spoznavajo s slovenskim jezikom in kulturo je, Silvi Eöry pojasnila ravnateljica Ildiko Dončec Traiber. Reportažo s predstavitve lahko slišite v tokratnih Sotočjih.
878 epizod
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Pod naslovom “Sodelovanje med Republiko Slovenijo in Slovenci zunaj njenih meja v obdobju med letoma 2016 in 2020” je 25. maja 2016 v Ljubljani potekal prvi delovni posvet Sveta vlade za Slovence v zamejstvu. To je bila priložnost, da so se predstavniki krovnih slovenskih organizacij srečali s predstavniki različnih ministrstev in predstavili razmere v državah, kjer živijo. Pripravili pa so tudi zelo konkretne predloge za prihodnje sodelovanje.
Seja je bila pomembna in za predstavnike rojakov iz sosednjih držav težko pričakovana, saj se v mandatu te vlade še niso srečali. Razprava pa je bila zaradi spremenjenih in vse bolj negotovih razmer v Evropi, ki vplivajo tudi na bilateralne odnose, nujna, je po sestanku dejal Rudi Pavšič, predsednik SKGZ – krovne organizacije Slovencev v Italiji. Vprašanja manjšine so namreč tako v Sloveniji kot v sosednjih državah odrinjena na rob:
“Ni dovolj, da se v Italiji zadovoljimo s tem, da imamo zaščitni zakon. Treba ga je aplicirati, predvsem pa je treba v glavah tistih, ki odločajo, vključiti program, da obstaja zamejstvo.”
Ob reformah in spremembah ustave v Italiji ni dovolj, da Slovenija skrbi le za finančno pomoč, spoznati mora, da so tu dodatne naloge in dodatni interesi, opozarja Pavšič.
Tudi Drago Štoka, ki je na posvetu predstavljal SSO – drugo krovno organizacijo Slovencev v Italiji, je bil s sestankom zadovoljen, saj so pripravili zelo konkretne predloge za sodelovanje. Zaradi reform, ki so, je prepričan, lahko usodne za slovensko narodno skupnost v Furlaniji-Julijski krajini, pa tudi on pričakuje ne le večjo vlogo slovenskega zunanjega ministrstva, temveč vseh najvišjih predstavnikov države:
“Slovenija z vsem svojim državnim vrhov lahko skuša postaviti zadeve na pravo pot… Drugače nas bo leta 2020, 2030 vse skupaj zelo, zelo bolela glava.”
Pa ni že prepozno za to?
“Smo še v času. Oktobra bo v Italiji referendum in tu lahko Slovenija igra veliko vlogo…”
Da so razmere za slovensko narodno skupnost v sosednjih državah vse bolj negotove se dobro zavedajo tudi koroški Slovenci, ki opozarjajo, da se čas za reševanje odprtih vprašanj izteka. Avstrijske predsedniške volitve in naraščanje podpore svobodnjakom, ki si obetajo zmago na prihodnjih parlamentarnih volitvah, niso dober signal, opozarjajo.
Pozdravljajo pripravljenost Slovenije, da skupaj s slovensko manjšino določi prioritete za prihodnje sodelovanje. Vtisi so bili po srečanju dobri, je dejal predstavnik Zveze slovenskih organizacij, sodnik, Avgust Brumnik:
“Obstaja upanje, da bo kot rezultat tega posveta pripravljen konkreten operativni načrt sodelovanja za postopno reševanje težav.”
Strinja se, da bi bila aktivnejša vloga slovenskih oblasti v pogovoru z avstrijskimi predstavniki velik korak naprej. Podpredsednik in vodja poslov Narodnega sveta koroških Slovencev Nanti Olip pa je prepričan, da je za to zadnji čas.
Tudi v Avstriji namreč pripravljajo pomembne reforme (šolstvo, predšolska vzgoja,…), zato si želi dejavnejšo slovensko diplomacijo, ki bi v pogovore vključila predstavnike slovenske manjšine in se posvetovala tudi s strokovnimi službami drugih resorjev:
“…Če pride do teh srečanj, je prva poklicana, da da svoje predloge, prav narodna skupnost…. Nato naj jih ocenijo strokovne službe, na pogovorih pa naj sodelujejo strokovno res dobro opremljeni ministri.”
Predsednik Enotne liste Gabriel Hribar, ki je na posvetu med drugim opozoril na pomen kakovostne jezikovne izobrazbe, je bil po sestanku optimističen:
“Če s pogovori prenesemo določen duh tudi v druge glave in vsi začnemo delovati v isto smer, lahko to pripelje le do izboljšanja in uspeha.”
Konkretne predloge, ki so jih za delovni posvet pripravili rojaki iz sosednjih držav, bodo zdaj preučili in jih posredovali vsem vpletenim in vnovič srečali na drugem delovnem posvetuj 1. julija. Dan pozneje bo potekala še slavnostna seja Sveta za Slovence v zamejstvu, ki jo bo vodil predsednik vlade Miro Cerar, in takrat verjetno lahko pričakujemo konkretnejši program sodelovanja Slovenije z rojaki v sosednjih državah do leta 2020. Kaj bo vanj vključeno, boste slišali v Sotočjih.
V tokratni oddaji lahko prisluhnete daljšim pogovorom z udeleženci posveta in izveste več tudi o prvem obisku državnozborske komisije, pristojne za Slovence v zamejstvu, v Trstu.
Veleposlanica Republike Slovenije na Hrvaškem Smiljana Knez je po Varaždinski, Splitsko-dalmatinski in Primorsko-goranski županiji obiskala še Istrsko županijo. Sešla se je z županom Pulja Borisom Miletićem in istrskim županom Valterjem Flegom, pred tem pa je obiskala slovensko kulturno društvo Istra, kjer so se gostiteljem pridružili tudi predstavniki društva Lipa iz Buzeta (predsednik Boris Grželj in podpredsenica Smilja Marinac) in društva Ajda iz Umaga (predsednica Danica Bojković in podpredsednica Neža Učkar).
V pogovoru z rojaki je beseda tekla o razmerah v društvih, prostorskih težavah (društva v Poreču), prizadevanjih za okrepitev učenja slovenščine, spoprijemanju z varčevanjem in vprašanjem, kako pomladiti članstvo.
Kot je po srečanju povedala veleposlanica, razmere na terenu še spoznava. Skuša ugotoviti, kaj so specifični problemi v posameznih županijah. Ob tem pristojne opozarja na slovensko narodno skupnost. Pomemben je jezik, ugotavlja:
“Zlasti pomemben je pouk slovenščine. Kaj lahko konkretno na tem področju naredimo, pa bomo skušali analizirati in pripraviti načrte.”
Mladi in njihova vključitev v delovanje društva, je eno ključnih vprašanj, s katerem se soočajo tudi v SKD Istra, je Marjani Mirković povedala predsednica društva Danica Avbelj, ki se je pred nekaj leti iz Slovenije za stalno preselila v Pulj in se nato vključila tudi v delovanje društva, ki ga od novembra lani tudi vodi. Načrtov za prihodnost ji ne manjka, prioriteta pa so mladi.
“Mi vemo, da če ne bomo mladih vključili v društva, ne samo društvo v Pulju, temveč tudi v Istri in na Hrvaškem, ne bo šlo. Skoraj nimamo podmladka. Zakaj je tako, ne vem. Skušamo pripraviti akcije, okrogle mize, na katere bi privabili mlade. Naj sami povedo, kaj jim zanima in kaj želijo. Razumem jih, da na te družabne večer, med starejše, ne sodijo. Narediti moramo nekaj novega. Problem pa je, da tudi sami ne vedo, kaj bi.”
Do mladih skušajo priti preko staršev in starih staršev, pojasnjuje Danica Avbelj, predsednica slovenskega društva v Pulju, ki je vse od ustanovitve 2001 povezovalec rojakov na območju celotne Istre, s prireditvami, srečanji in tudi glasilom Mavrica, tromesečnikom, ki letos skupaj s pevskim zborom in ustvarjalno delavnico praznuje desetletnico delovanja.
Poleg zbora Encijan in ustvarjalne skupine v društvu delujejo še likovna, dramska in glasbena skupina, delavnica Zdravo življenje, knjižnica in dopolnilni pouk slovenščine.
Daljšemu pogovoru z Danico Avbelj lahko prisluhnete v tokratni oddaji Sotočja.
Zbor Encijan, v katerem poje tudi Danica Avbelj, predsednica SKD Istra je konec tedna gostoval v Splitu, kjer so pripravila pravi slovenski večer. Na povabilo Slovenskega kulturnega društva Triglav sta v Lutkovnem gledališču nastopila kar dva slovenska zbora – Mešani pevski zbor Encijan iz Pulja in Združeni pevski zbor iz Repentabra. Obiskovalci v polni dvorani so bili navdušeni, saj so znova slišali slovensko pesem, ki je marsikoga za trenutek vrnila domov. Pevci in člani slovenskih društev pa so tako še utrdili vezi.
Pevsko društvo – mešani pevski zbor Zvon iz Šmartna pri Litiji je na nedeljski letni koncert na Bogenšperku povabil tudi mešani komorni zbor SPD Borovlje. Društvo Zvon namreč že vrsto ohranja stike z rojaki v sosednjih državah, kamor odhajajo tudi sami. Tradicionalno v goste vabijo tudi slovenske zamejske skupine in tako so tokrat v atriju gradu Bogenšperk občinstvo navdušili rojaki iz Borovelj, pod vodstvom Romana Verdela, predsednika društva in zbora, ki je sicer pred leti skupaj z zborom iz Sel že gostoval pri pevcih iz Šmartna pri Litiji.
Malo pred koncem šolskega leta so se na dvojezični osnovni šoli Gornji Senik člani kulturnih skupin predstavili na prireditvi, namenjeni tako sošolcem kot tudi krajanom, ki so lahko videli in slišali šolski pevski zbor, citrarsko skupino, folkloriste in dramsko skupino, ki je tokrat nastopila z dramsko igro, prirejeno po pravljici Ferija Lainščka Zalika in Gusti.
Učenci se namreč prav preko kulturnih dejavnosti spoznavajo s slovenskim jezikom in kulturo je, Silvi Eöry pojasnila ravnateljica Ildiko Dončec Traiber. Reportažo s predstavitve lahko slišite v tokratnih Sotočjih.
Referendum o ustavnih spremembah v Italiji in predsedniške volitve v Avstriji, dogodka, pomembna za slovensko narodno skupnost v obeh državah, odmevata tudi v oddaji. Kakšni so odzivi na avstrijskem Koroškem po zmagi Alexandra van der Bellna in kakšna je dejanska vloga predsednika države pri vprašanjih narodnih skupnosti? Na ta in podobna vprašanja v oddaji odgovarja novinar in urednik tednika Novice Janko Kulmesch. O sporočilu, ki so ga italijanski volivci in volivke dali z zavrnitvijo ustavnih sprememb na referendumu, se pogovarjamo z glavnim urednikom goriškega tednika Novi glas Jurijem Paljkom Več lahko izveste o življenju v Furlaniji Julijski krajini, ki od 1. decembra nima več pokrajin, ter o konkretnih težavah rojakov v Istri. Spregovorimo tudi o sodelovanju murskosoboške študijske knjižnice z rojaki v Porabju in letošnji knjižni beri slovenskih založb v Italiji. Gostimo tudi predsednika Slovenske športne zveze iz Celovca Marjana Velika, za svoje prostovoljno delo zdaj odlikovanega s plaketo državnega sveta. Kako pa je bila letos uspešna celovška Slovenska športna zveza? Tudi o tem več v tokratni oddaji.
Kaj rojakom v Italiji prinašajo - in česa ne - ustavne spremembe, o katerih bodo odločali na nedeljskem referendumu? O tem v pogovoru s Tamaro Blažina, poslanko v italijanskem parlamentu. Kaj je v svoji 35-letni zgodovini postal Kulturni dom v Gorici, kjer letno pripravijo tudi 200 prireditev, pojasnjuje direktor Igor Komel? Kakšna je letošnja bera slovenskih založb na avstrijskem Koroškem. Kaj ponujajo v knjižnem daru Slovenske prosvetne zveze in kaj pri celovški Mohorjevi? Kako se je na sejmu predstavila založba Fran Franca Merkača? Kdo je bil arhitekt in urbanist Zdenko Sila, ki je v Kvarnerju pustil neizbrisne sledi? Kdo so porabski slovenski upokojenci, ki že dve desetletji skrbijo za ohranitev domačega narečja in slovenske besede? Odgovore lahko slišite v tokratni oddaji.
Porabski Slovenci so zadovoljni tako z odnosi med državama kot s financiranjem njihovih organizacij. Toda razmere se lahko vedno še izboljšajo, tudi z dvojezičnimi napisi, o katerih so govorili na tokratni seji mešane slovensko madžarske komisije. Gostimo travmatologa Romana Schellandra, ki pove več tudi o razmerah na področju zdravstva v Avstriji. Spominjamo se soustanovitelja in dolgoletnega predsednika Slovenske kulturno gospodarske zveze iz Trsta Borisa Raceta - Žarka, rojenega pred 100 leti. Z rojakom iz Zagreba Slavkom Alojzom Kramarjem se pogovarjamoi o slovenskih izgnancih v NDH med drugo svetovno vojno. Knjigo o tem je predstavil v tamkajšnjem Slovenskem domu. Kaj še pripravljajo zagrebški Slovenci pa pojasni Agata Klinar Medakovič, tajnica sveta slovenske narodne manjšine mesta Zagreb. Živahno bo, pravi. Prisluhnite!
Jezik in identiteta, kako sta povezana? Na prvi pogled preprosto vprašanje postaja vse bolj aktualno. Reginald Vospernik, koroški Slovenec, ki nikoli ni imel težav ne z jezikom ne z identiteto, ugotavlja, da se identiteta v današnjem času spreminja. Kako? Prisluhnite mu v tokratni oddaji. S tržaškim rojakom, zgodovinarjem Gorazdom Bajcem se oziramo v čase pred in po osamosvojitvi Slovenije. Kakšne spremembe so doživljali rojaki v Furlaniji-Julijski krajini? Gostimo reškega fotografa in strastnega planinca Darka Moharja, soustanovitelja planinske sekcije v društvu Bazovica, ter se pridružimo najdejavnejšemu društvu porabskih Slovencev na praznovanju 20-letnice delovanja.
Sredi novembra se bo v Budimpešti sestala mešana slovensko- madžarska komisija. Kaj od tokratnega že 16. srečanja pričakujejo porabski Slovenci, preverjamo v tokratni oddaji. Rojaka iz Furlanije Julijske krajine, Joška Sirka in Avguština Devetaka, uveljavljena gostinca in spodbujevalca turističnega razvoja, med drugim sprašujemo, kakšne so njune izkušnje s povezovanjem, tudi prek meje. Spominjamo se znamenitega tržaškega fotografa Maria Magajne, ki so se mu v Trstu poklonili z veliko razstavo. Na Reki se ustavimo na 21. mednarodnem lutkarskem festivalU. Na Obirskem pa z Avguštinom Brumnikom, predsednikom SPD Valentin Polanšek, spregovorimo o njihovi živahni pevski dejavnosti. Pridružite se rojakom iz sosednjih držav in prisluhnite oddaji Sotočja!
Rojaki iz Doberdoba in Gorice so bili pobudniki za postavitev spominskega obeležja padlim Slovencem na goriškem Krasu med prvo svetovno vojno. Več o odkritju spomenika, ki predstavlja tudi simbol slovenske navzočnosti na tem območju, lahko slišite v oddaji. Pred volitvami v koroško kmetijsko zbornico se pogovarjamo z nosilcem liste Skupnosti južnokoroških kmetov, županom Železne Kaple Francem Jožefom Smrtnikom. Spoznate lahko porabsko Slovenko Gabriello Labricz, ki je okrepila učiteljske vrste na dvojezični osnovni šoli na Gornjem Seniku, rojakinjo z Reke Diano Jenul, magistrico informatike, ki se med drugim ukvarja s prevajanjem in je sodna tolmačka, in mladega podjetnika iz Plešc Roka Andlarja. Prisluhnite rojakom iz sosednjih držav!
Tokrat podrobneje o razmerah na področju kmetijstva, ki so se, ugotavljajo rojaki v Furlaniji Julijski krajini, v zadnjih letih zelo spremenile in zbirokratiziranosti, ki jim povzroča veliko težav. Več tudi o sofinanciranju čezmejnih projektov v okviru programa sodelovanja Interreg Slovenija-Hrvaška2014 - 2020 in tokratnih dnevih slovenske kulture v hrvaški Istri. Obeležujemo 110-letnico delovanja SPD Šentjanž in se pridružimo gobarjem na razstavi v Porabju.
V Trstu smo se pridružili rojakom, ki so bili za prijateljske odnose, dialog in sodelovanje odlikovani s srebrnim pečatom - najvišjim priznanjem tržaške pokrajine. V Monoštru se pogovarjamo z generalnim konzulom RS dr. Borisom Jesihom ki ugotavlja, da je med porabskimi Slovenci veliko volje za ohranitev svoje identitete. Marko Smole, rojak iz Gorskega kotarja, pove več o sodelovanju slovenskih in hrvaških etnologov, na Reki pa preverjamo, kako je s sodelovanjem tamkajšnje univerze s slovenskimi. V Šentjanžu v Rožu pa si ogledamo družbeno kritično predstavo Teatra Šentjanž z naslovom »Vseenost ali goldfisch zum mitnehmen«. Kakšno vlogo ima zlata ribica? Prisluhnite oddaji!
O sporočilu SLOMAKA – slovenske manjšinske koordinacije - poslancem evropskega parlamenta iz Slovenije, Italije, Avstrije, Madžarske in Hrvaške. O skupnem kolesarjenju slovenskega in madžarskega predsednika države. O praznovanju obletnice koroškega plebiscita z Emilom Krištofom, vodjem Unikuma – društva, ki se asimilaciji upira tudi s trijezičnimi kulturnimi prireditvami. O slovenščini v družini, ki v dvo ali večjezičnem okolju terja dodatne napore. O širjenju evropskih dnevov kulturne dediščine s Tržaškega v Špeter in predstavitvi rojakov iz Furlanije Julijske krajine na 48. Barkovljanki. Prusluhnuite rojakom iz sosednjih držav!
Slovenistika v Gradcu ima več kot 200-letno tradicijo. O njenem današnjem položaju se pogovarjamo z doktorjem Andrejem Lebnom, profesorjem na Inštitutu za slavistiko univerze Karla Franza v Gradcu. Manj spodbudna zgodba prihaja iz beneške občine Tipana. »Poslušaj, glej in molči«, je geslo občine, pravi tam živeči tržaški rojak Marko Trnovec. Zaradi javnega zavzemanja za pravice Slovencev si je prislužil ovadbo in se na koncu odločil za odhod na tuje. V Opatiji smo se pridružili predstavnikom slovenskih društev na Hrvaškem na njihovem 13. Srečanju in si v Števanovcih ogledali premiero nove igre porabske gledališke skupine Veseli pajdaši. Kot običajno, je bilo tudi tokrat veselo. Prisluhnite!
Čezmejni projekt razvoja kolesarskega turizma, vreden nekaj več kot milijon evrov, bo pomagal tudi rojakom v Porabju. Kako, lahko slišite v tokratni oddaji. O čezmejnih projektih se pogovarjamo tudi z rojakinjo iz Varaždina Barbaro Antolič Vupora, ki ima največ zaslug za popularizacijo pouka slovenščine v Medjimurju.Skupaj s člani društva slovenskih pisateljev v Avstriji se spominjamo pesnika in dejavnega kulturnega delavca Andreja Kokota in pesnika ter prevajalca Fabjana Hafnerja. Ustavili pa smo tudi v Križ pri Trstu, kjer je v Ribiškem muzeju, uradno odprtem konec tedna, predstavljena bogata slovenska pomorska in ribiška zgodovina.
Preverjamo, kakšno je letos zanimanje za učenje slovenskega jezika in kulture na Reki in v Pulju. Ravnatelj tržaške Glasbene matice Bogdan Kralj pove več o novostih, s katerimi želijo še povečati zanimanje za glasbeno izobraževanje in hkrati izboljšati znanje slovenščine. Gostimo dva umetnika, koroška Slovenca, glasbenika Tonča Feiniga in fotografa Marka Lipuša. Prvi se tudi na svojem sedmem albumu vrača k svojim koreninam z jazz priredbami slovenskih narodnih pesmi, drugi pa se z razstavo fotografij, nastalih v taborišču Ravensbrück, z naslovom Babica, pokloni svojim družinskim koreninam in vsem umrlim v tem taborišču. Klara Fodor, predsednica društva slovenskih porabskih upokojencev, pa pojasni, zakaj tudi porabskim upokojenim rojakom vedno zmanjkuje časa.
Boris Pahor, naš znani in cenjeni rojak iz zamejstva, je praznoval 103. rojstni dan in ta dogodek bomo obeležili tudi v oddaji Sotočja. Ker se bliža novo šolsko leto, bomo preverili, kakšen je položaj slovenskega jezika v izobraževanih ustanovah in nasploh v Furlaniji Julijski Krajini. Obiskali bomo mednarodni kmetijsko-živilski sejem Agra v Gornji Radgoni, na katerem so nekaj več pozornosti namenili povezovanju s Slovenci iz zamejstva, točneje s porabskimi Slovenci. Polde Zunder, župnik iz Železne Kaple, bo spregovoril o ohranjanju slovenske identitete na avstrijskem Koroškem. V oddaji Sotočja pa bomo predstavili tudi projekt Vžgano v spomin, ki obravnava dokaj prezrto tematiko požigov vasi med 2. Svetovno vojno na obmejnem območju med Italijo, Slovenijo in Hrvaško.
V Sotočjih boste slišali prispevek z Državnega srečanja porabskih Slovencev, ki je tokrat minilo v znamenju spomina na 130- letnico rojstva jezikoslovca, literarnega zgodovinarja in etnologa Avgusta Pavla. Društvo slovenskih izobražencev je v Finžgarjevem domu na Opčinah pripravilo že 51. študijske dneve Draga. Kako so udeleženci osvetlili trenutne razmere in možne prihodnje scenarije, med drugim pa iskali tudi odgovor na vprašanje, ali se ponavljajo migrantske dinamike iz zgodovine – boste slišali v oddaji. Ustavili se bomo tudi na prireditvi Pliberški jormak, ki poteka že vse od leta 1393 in tudi letos predstavlja največje gospodarsko in družabno dogajanje v tem delu Koroške, zelo živahno je bilo tudi v slovenskem šotoru- »svaveji uti«. V Sotočjih se bomo ozrli tudi na bližajoče se predčasne parlamentarne volitve na Hrvaškem. Več pa nocoj ob 20.00!
V Sotočjih boste slišali prispevek z Državnega srečanja porabskih Slovencev, ki je tokrat minilo v znamenju spomina na 130- letnico rojstva jezikoslovca, literarnega zgodovinarja in etnologa Avgusta Pavla. Društvo slovenskih izobražencev je v Finžgarjevem domu na Opčinah pripravilo že 51. študijske dneve Draga. Kako so udeleženci osvetlili trenutne razmere in možne prihodnje scenarije, med drugim pa iskali tudi odgovor na vprašanje, ali se ponavljajo migrantske dinamike iz zgodovine – boste slišali v oddaji. Ustavili se bomo tudi na prireditvi Pliberški jormak, ki poteka že vse od leta 1393 in tudi letos predstavlja največje gospodarsko in družabno dogajanje v tem delu Koroške, zelo živahno je bilo tudi v slovenskem šotoru- »svaveji uti«. V Sotočjih se bomo ozrli tudi na bližajoče se predčasne parlamentarne volitve na Hrvaškem. Več pa nocoj ob 20.00!
V tokratnih Sotočjih bomo prepletali poletni utrip in zgodbe posameznikov. Tako kot že vrsto zadnjih let je v Monoštru sredina avgusta prinesla Mednarodno likovno kolonijo, ki jo organizira Zveza Slovencev na Madžarskem. O utripu in poteku 15. kolonije, podpori lokalnega okolja ter druženju umetnikov boste lahko več slišali v oddaji. Umetnost risanja karikatur pa utira pot Bojanu Grlici z Reke, ki je z Društvom Bazovica povezan od malih nog, zadnja leta predvsem s svojimi risbami, za katere je prejel že več nagrad. V Sotočjih bomo pot nadaljevali v Nabrežini pri Trstu, kjer je živela in ustvarjala Bogomila Doljak. Zgodbo in delo te vsestranske umetnice, ki se je poslovila v začetku leta, te dni pa so ji postavili bogato in zanimivo razstavo, bomo spoznali tudi v naši oddaji. Odpravljamo pa se tudi na Obirsko, na avstrijsko Koroško, kjer živi Marta Polanšek, upokojena učiteljica, ki nadaljuje poslanstvo svojega očeta Valentina Polanška, literata, skladatelja, učitelja in narodnega buditelja. Več pa v ponedeljek po 20. Uri v Sotočjih!
Vseslovenski simfonični orkester je združil mlade glasbenike iz Slovenije in sosednjih držav. Pod vodstvom dirigenta Simona Krečiča je premierno nastopil konec junija letos ob začetku tokratnega srečanja Dobrodošli doma. Na koncertu v Slovenski filharmoniji so se orkestru pridružili gosti: Slovenski mendoški oktet iz Argentine, sopranistka, rojakinja iz Kanade, Theresa Plut, harfistka Tina Žerdin, mešani pevski zbor Davorin Jenko iz Banjaluke in Slovenski oktet. Posnetku koncerta, na katerem je orkester krstno izvedel skladbo Splet slovenskih ljudskih mladega skladatelja Petra Tovornika. Prisluhnite jim!
Med perečimi temami, ki zaposlujejo predstavnike rojakov v Furlaniji Julijski krajini, so tudi preredka srečanja s pristojnimi v Rimu. Na Rebrci pri Železni Kapli se pridružimo mladim umetnikom, ki so tokrat pripravili lutkovno predstavo, posvečeno Shakespeareju in kresni noči. Gostimo porabsko rojakinjo Anito Vajda, ki se je po končanem študiju v Ljubljani vrnila domov in zdaj v Monoštru vodi hotel Lipa. Prisluhnete pa lahko tudi Martini Rejec, mladi glasbenici z Reke, ki igra kitaro, piše pesmi, pripravlja kabaret predstavo in sodeluje v več glasbenih skupinah.
V oddaji so tokrat besedo dobili umetniki iz Slovenije, Avstrije in Italije, udeleženci 35. slikarskega tedna v Svečah na avstrijskem Koroškem. S tržaškim rojakom, pesnikom Markom Kravosom, letošnjim dobitnikom Zlatnika poezije, se pogovarjamo o njegovi kitajski izkušnji. O mladih rojakih na Reki in njihovih priložnostih tudi v okviru projektov evropske unije več pove Natali Iskra. Na Gornjem Seniku pa obiščemo vzorčno kmetijo, ki postaja vse pomembnejša turistična točka.
Z gospodarstvenikom Felixom Wieserjem, predsednikom upravnega odbora Posojilnice Bank iz Celovca, se pogovarjamo tudi o vlogi slovenskih bank v zamejstvu v časih osamosvajanja države? Predsednika Kmečke zveze iz Trsta Franca Fabca sprašujemoi, kakšen je odnos pristojnih v Furlaniji Julijski krajini do slovenskega kmetijstva in kaj si lahko rojaki na Tržaškem obetajo od nove desnosredinske oblasti na čelu z županom Robertom Dipiazzo. Na Reki preverjamo, kakšne so možnosti za slovenščino v tamkajšnjih vrtcih in se skupaj s porabskimi pohodniki podamo na pot proti Triglavu. Pridružite se nam tudi vi!
Neveljaven email naslov