Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Minuli konec tedna se je z 21. krogom zaključil jesenski del sezone državnega nogometnega prvenstva, v katerem tudi tokrat kraljujejo aktualni prvaki iz Maribora. Četa Darka Milaniča je zbrala 15 zmag in občutno prednost pred zasledovalci, med katerimi je po dolgem času tudi Olimpija.
Teden po koncu prvega dela prve lige je Boštjan Janežič pripravil komentiran pregled doslejšnjega dogajanja.
Minuli konec tedna se je z 21. krogom zaključil jesenski del sezone državnega nogometnega prvenstva, v katerem tudi tokrat kraljujejo aktualni prvaki iz Maribora. Četa Darka Milaniča je zbrala 15 zmag in občutno prednost pred zasledovalci, med katerimi je po dolgem času tudi Olimpija.
Teden po koncu prvega dela prve lige je Boštjan Janežič pripravil komentiran pregled doslejšnjega dogajanja.
Čeprav smo na vrhuncu poletja, je politično dogajanje burno in prav nič poletno. Od petkovih protestov do nivoja debat in zapisov na družbenih omrežjih, od plačevanja računov kmetijske ministrice do napovedanih medijskih zakonov. Kako analizirati sedanjo politiko pri nas in tudi v Evropi? Kaj imata skupnega Orban in Varufakis? Zakaj je okoljska kriza najbolj spregledana kriza? O tem dr. Tadej Troha. Foto: Bobo
Jernej Bervar in Klementina Milošič sta Slovenca, ki živita in delata v New Yorku. Skupaj sta napisala knjigo z naslovom Osnove glasbenega posla in glasbena promocija. Klementina je diplomirala iz glasbenega menedžmenta na bostonski Visoki šoli za glasbo Berklee, kjer je študiral tudi Jernej, ki je pred leti diplomiral iz jazz kitare. Knjige sta se lotila tudi zato, ker sta vedno znova presenečena nad slabim poznavanjem glasbene industrije pri nas. Kot razlog za primanjkljaj znanja na tem področju izpostavljata, da v Sloveniji glasbene šole in fakultete teh tem ne vključujejo v svoj program.
V siloviti eksploziji amonijevega nitrata, ki je Bejrut stresla ta teden, se je v drobcu sekunde sprostilo toliko energije, kot je naša jedrska elektrarna v Krškem proizvede v treh urah. Eksplozija naj bi pline potisnila s hitrostjo 3000 metrov na sekundo, nadtlak, ki ga je povzročila eksplozija, pa je še na razdalji dva kilometra od mesta eksplozije znašal 70 milibarov, to je torej 700 kilogramov na kvadratni meter. V Bejrutu, v neposredni bližini pristanišča, pa je bil tlak 18-krat večji od normalnega tlaka, kar je povzročilo rušenje številnih stavb. Udarni val so zaznali celo na 200 kilometrov oddaljenem Cipru, potresne opazovalnice v Bejrutu so poročale o sunku tretje stopnje. Vse to je Maji Ratej povedal dr. Matej Huš s Kemijskega inštituta, ki se je poglobil v kemijsko ozadje eksplozije v Libanonu.
Na Kemijskem inštitutu podpisali sporazum o znanstvenem članstvu s francoskim Inštitutom Maxa von Laueja – Paula Langevina /pola lanževana/, ki je vodilni mednarodni raziskovalni center za nevtronsko sipanje. Na njem v Grenoblu vsako leto gostijo okoli 1.500 raziskovalcev iz 40 držav z vsega sveta, ki tam opravijo več sto eksperimentov. Na osnovi teh eksperimentov vsako leto nastane približno 600 publikacij, objavljenih v vodilnih znanstvenih revijah. Več kot četrtina vseh raziskav, ki jih opravijo, je povezanih z razvojem industrije. O tem, kakšne prednosti prinaša članstvo v ILL Sloveniji in slovenski znanosti, se je Maja Ratej pogovarjala z vodjo laboratorija za molekularno strukturno dinamiko na Kemijskem inštitutu profesorjem Francijem Merzelom.
Zgodovina mobilnih iger sega v pozna devetdeseta leta, ko so izdelovalci na telefone tovarniško naložili prve igre. Revolucijo mobilnega igranja pa so kasneje prinesli pametni telefoni, ki še danes skupaj s spletnimi "tržnicami" na hiter in preprost način kjerkoli in kadarkoli omogočajo namestitev novih aplikacij in iger. Ne obstaja otrok, najstnik, starš ali stari starš, ki v igranju igre na telefonu ne bi videl zabave. Zato smo preverili, kako mobilno igro ustvariti, kakšne pogoje slovenski ustvarjalci sploh imajo ter kako, če sploh, se z njo služi.
Prebivalstvo na Japonskem zaradi atomskih bomb posledice čuti še danes. Kakšen opomnik za vse nas je ta dogodek pred 75 leti, razmišlja naš zunanjepolitični analitik Tomaž Gerden
V človeško telo so vpisani gibi nekega življenja. S temi besedami se začne opis plesne predstave z dvema naslovoma Stičišče srečanj in Dance, no goal, ki je nastajala na otoku Tenerife, v mestu Santa Cruz, in v Plesnem teatru Ljubljana. Šest neprofesionalnih plesalcev, starejših od 65 let, je združila želja po plesu. Tri plesalke so izbrali v Ljubljani, dve plesalki in enega plesalca pa na Kanarskih otokih. Stičišče srečanj je zanimiv slovensko-španski projekt, ki je premagal pandemijo in demokratiziral plesno umetnost.
"Smo posebna generacija. Rodili smo se pred vojno, v šolo smo začeli hoditi, ko je bilo konec vojne. Do mojega petdesetega leta smo dali skozi socializem. V tem času sem končal šolanje, napisal prve komedije, se poročil in naredil družino," pravi pisatelj, dramatik in scenarist Tone Partljič. Rodil se je 5. avgusta leta 1940.
Poljski pravosodni minister je napovedal, da bo Poljska odstopila od konvencije Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima (krajše: istanbulske oziroma carigrajske konvencije). Nas mora skrbeti, ker so se ob tej novici pojavili tudi odobravajoči tviti slovenskih poslancev? Slovenija je konvencijo ratificirala konec leta 2014 in po večini že tudi implementirala v slovensko zakonodajo. Del, ki še ni posodobljen, je zakonodaja o kaznovanju posilstva, saj je pri nas uzakonjen še tako imenovani "model prisile", pristojno ministrstvo pa zdaj predlaga "model veta" oziroma "ne pomeni ne". O teh zakonodajnih spremembah, pa tudi o pomenu istanbulske konvencije za žrtve nasilja smo se pogovarjali s predsednico Društva za nenasilno komunikacijo Katjo Zabukovec Kerin.
Kranjčanu Mitji Lavtarju idej in energije ne zmanjka zlepa, vsaj ko gre za potepanja in potovanja. Ta so se najprej začela s starši, kar nekaj Evrope in Balkana je videl z reprezentanco vaterpola na turnirjih. Pozneje so prišla na vrsto samostojna potovanja in pri 23 letih je imel obkljukane vse evropske države. Začel je razmišljati o bolj oddaljenih koncih, nakar je pomislil, da je pošteno, da preden obišče druge celine, spozna Slovenijo in tako v petih letih in pol obiskal vsa slovenska naselja, torej 6036 krajev.
Kultna igra Super Mario letos praznuje 35. rojstni dan! Preden je postal Mario, je bil Jumpman. Preden se je pojavil kot glavni junak videoigre Super Mario, je nastopal v arkadni igri Donkey Kong Junior. To je tudi edina igra, v kateri nastopa kot antagonist. Igro, v kateri je glavni junak, je dobil leta 1985, zato Super Mario letos praznuje 35. obletnico. Ob jubileju smo se vprašali, zakaj je igra tako uspešna, kakšni so vzroki, da vedno znova navdušuje nove igralce in kakšen bi bil Mario, če bi nastal leta 2020. foto: MikesPhotos/Pixabay
Številni študentje so se v preteklem študijskem semestru namenili na izmenjavo v tujino, a je epidemija njihove načrte predrugačila. Mnogi so se z misije "Erasmus" vrnili že po nekaj tednih, številni pa so ostali v tujini tudi med zaprtjem meja in si karanteno delili s cimri v študentskih stanovanjih. Prihodnost izmenjav Erasmus za študijsko leto 2020-2021 je zaenkrat še neznana, v interesu tako študentov kot fakultet je, da bi se projekt mobilnosti nadaljeval. Domače in tuje univerze spremljajo epidemiološke slike držav, s katerimi imajo sklenjene pogodbe o izmenjavah študentov, na podlagi katerih bodo sprejemale odločitve. Pričakovati pa je, da se bo zaradi koronavirusa za izmenjavo odločilo manj študentov kot sicer.
V kakšni kondiciji je ob pandemiji kadrovska stroka, v kolikšni meri se bo kadrovanje še bolj preselilo na splet in kaj nove razmere zahtevajo od vodij? O dodatnih izzvih za kadrovske strokovnjake pa tudi o tem, kakšne nove veščine podjetja iščejo pri sodelavcih, smo se pogovarjali z direktorjem regije Adriatik pri Adeccu Mirom Smrekarjem.
Včasih je bila velika težava človeštva premalo informacij, danes pa živimo v času, ko jih imamo preveč. O prenasičenosti z informacijami razmišlja Tadej Štrok z inštituta Danes je nov dan.
Vlada je razpravi o spremembah medijske zakonodaje po burnem odzivu javnosti prejšnji teden vendarle odmerila nekaj tednov za javno razpravo do začetka jeseni. Kakšne javne medije potrebujemo in v kakšnem položaju so ti, odgovarja raziskovalec medijev na britanski univerzi Goldstmiths profesor Des Freedman.
Zgodnja 50. leta 20. stoletja so bila eno od najbolj razburljivih obdobij v zgodovini genetike. Aprila 1953 so v Nature izšle tri študije, ki so dokončno potrdile zgradbo DNK, molekule, v kateri se skriva ključ življenja. Za očeta modela dvojne vijačnice veljata James D. Watson in Francis Crick, ki sta leta 1962 skupaj z Mauricem Wilkinsom prejela Nobelovo nagrado. Manj pa je znano, da je ključne izračune in rentgenske dokaze prispevala Rosalind Franklin, ki je pozneje z rentgensko kristalografijo postavila tudi temelje v poznavanju RNK virusov, kar velja za pomembno osnovo tudi pri sodobnem preučevanju koronavirusov. Kdo je bila znanstvenica, ki bi lahko - če ne bi umrla tako zgodaj - lahko dobila kar dve Nobelovi nagradi in ki ji v znanosti šele dandanes namenjajo ustrezno priznanje?
Pesnik Uroš Zupan je avtor dela, ki ga je poimenoval Trboveljska knjiga. Prepleten literarni kolaž o mestu, ki ga je zaznamovalo kopanje premoga, novo spraševanje sedanje generacije umetnikov o duhovni identiteti mesta nekoč, danes in jutri, je pripoved o trboveljski izjemni, toda pogosto pozabljeni vlogi na kulturnem zemljevidu Slovenije.
V teh dneh je na nebu s prostim očesom viden komet Neowise, eden od najlepših oziroma najsvetlejših kometov na našem nebu v več kot 25. letih. Doslej je bil viden predvsem ob jutranjem svitu, že kar nekaj dni pa ga je mogoče s prostim očesom opazovati tudi zvečer. Najlepše naj bi bil viden v dneh okoli mlaja, 20. julija, če bo le nebo uredilo malo več jasnine. O kometu in še nekaterih drugih zanimivostih v povezavo z domačo astronomijo, med drugim o projektu GoChile, smo se pozanimali pri ljubiteljskem astronomu in uredniku Spikinega spletišča Mateju Mihelčiču.
Iz Sibirije so letos pomladi poročali o temperaturah, ki so tudi do 10 stopinj nad dolgoletnim povprečjem. Zaradi trenda toplejših temperatur v arktičnem krogu zadnjih nekaj let je na udaru tudi permafrost. Med drugim naj bi bilo taljenje permafrosta tudi eden od razlogov za izlitje dizelskega goriva iz rezervoarja v termoelektrarni v mestu Norilsk v Sibiriji. Kakšen je potencial talečega se permafrosta za prihodnji dvig svetovne temperature, preverimo z gostoma Gregorjem Vertačnikom iz Agencije za okolje in dr. Glebom Kraevom iz državne akademije znanosti v Moskvi.
V Sloveniji po padatkih Zveze društev gluhih in naglušnih ter Zveze društev slepih in slabovidnih prebiva približno 77.000 naglušnih, 500 ljudi s polževim vsadkom, 1500 gluhih in 10.000 ljudi s hujšo okvaro vida. Velike in bogate zahodnoevropske države za dostopnost in razvitejšo govorno tehnologijo namenjajo veliko več denarja. Kljub temu smo v Sloveniji v zadnjih letih dosegli velik in hiter napredek. Zaradi majhnega števila aktivnih govorcev slovenščine ni komercialnega interesa, da bi se tehnične rešitve za pomoč ljudem z invalidnostjo razvijale tudi v zasebnem sektorju. Zato je zagotavljanje razvoja dostopnosti z javnimi sredstvi na javni RTV za invalide, pa tudi za starejše in druge, izjemnega pomena, opozarja Tomislav Špilak, predsednik Programskega odbora za problematiko programskih vsebin za invalide na RTV.
Neveljaven email naslov