Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V znanstveni reviji Biofactors so bili te dni objavljeni rezultati slovenskih raziskovalcev. Gre za kontrolirano raziskavo na ljudeh, v kateri so preverjali vpliv dopolnjevanja prehrane s koencimom Q10 na stanje kože. Raziskava je bila izvedena na Inštitutu za kozmetiko Visoke šole za storitve (VIST), pri njej pa so sodelovali še raziskovalci z Inštituta za nutricionistiko in Univerze v Ljubljani. Koencim Q10 je edini endogeni maščobotopni antioksidant v našem telesu. Pomemben je zlasti pri energetskem metabolizmu, pomembno pa je tudi njegovo antioksidativno delovanje. Dokazano je, da ima pomembno vlogo pri zdravljenju srčnožilnih bolezni. Naše telo ga torej sintetizira samo, lahko ga pa dobimo tudi s hrano ali pa v obliki sirupov in kapsul. O opravljeni raziskavi in o tem, koliko ga sploh potrebujemo in ali ga moramo vnašati še dodatno, smo se pogovarjali z doc. dr. Katjo Žmitek z Visoke šole za storitve in z doc. dr. Igorjem Pravstom z Inštituta za nutricionistiko.
V znanstveni reviji Biofactors so bili te dni objavljeni rezultati slovenskih raziskovalcev. Gre za kontrolirano raziskavo na ljudeh, v kateri so preverjali vpliv dopolnjevanja prehrane s koencimom Q10 na stanje kože. Raziskava je bila izvedena na Inštitutu za kozmetiko Visoke šole za storitve (VIST), pri njej pa so sodelovali še raziskovalci z Inštituta za nutricionistiko in Univerze v Ljubljani. Koencim Q10 je edini endogeni maščobotopni antioksidant v našem telesu. Pomemben je zlasti pri energetskem metabolizmu, pomembno pa je tudi njegovo antioksidativno delovanje. Dokazano je, da ima pomembno vlogo pri zdravljenju srčnožilnih bolezni. Naše telo ga torej sintetizira samo, lahko ga pa dobimo tudi s hrano ali pa v obliki sirupov in kapsul. O opravljeni raziskavi in o tem, koliko ga sploh potrebujemo in ali ga moramo vnašati še dodatno, smo se pogovarjali z doc. dr. Katjo Žmitek z Visoke šole za storitve in z doc. dr. Igorjem Pravstom z Inštituta za nutricionistiko.
V tokratni rubriki “Veste, kaj jeste?” v ospredje postavljamo kašice za najmlajše. Na Zvezi potrošnikov Slovenije so podrobno pregledali 12 žitnih in mlečno žitnih kašic, ki vsebujejo zdrob. Izbrali so le osnovne izdelke, brez dodanega suhega sadja, keksov ali čokolade, saj izdelki z dodatki za prehrano dojenčkov niso priporočljivi. A tudi v žitnih kašicah se lahko skrivajo dodatni sladkor in nepotrebni aditivi, zato si gre ob nakupu vzeti čas in pozorno prebrati seznam sestavin in hranilnih tabel na izdelku, poudarja Anja Zupan z ZPS, ki v pogovoru povzema ugotovitve primerjalnega ocenjevanja. Vabljeni k poslušanju!
Radi jeste? Pa veste, kaj jeste? Odgovor dobite v oddaji o vsem, kar se skriva v hrani. Vsako sredo ob 7.40 na Prvem.
Če bi vas povprašali po dioksinih, furanih in PCB-jih bi bržkone večina le skomignila z rameni. A brez skrbi. Bolj kot to, kako jih poimenovati, je pomembno, da vemo, da so med nami, da nastajajo zaradi človekovega onesnaževanja in da se lahko nahajajo tudi v živilih. V hrani jih gre najti zlasti v maščobnem tkivu živali, akumulirajo pa se po prehranjevalni verigi navzgor. Kar pomeni, da je človek tisti, ki jih užije zadnji. Ker gre za halogenirane organske spojine, ki se razgrajujejo zelo počasi in so razvrščene med dvanajst za okolje najbolj škodljivih obstojnih organskih onesnaževal, je prav, da o njih zopet spomnimo v rubriki Veste, kaj jeste. Pogovarjali smo se z dr. Urško Blaznik z NIJZ.
Ko govorimo o smernicah zdrave prehrane, govorimo o pravilnem rednem uživanju sadja, ki bistveno pripomore k boljšemu počutju in zdravju. Delež sestavin se pri različnih sadežih močno razlikuje. Sadje poleg vode vsebuje veliko vitaminov, vlaknin ter tudi mineralov in ogljikovih hidratov. V zadnjih urah je marsikdo zaužil izjemne količine različne hrane, velikonočni prazniki so za nami. In marsikateri obrok si lahko olajšamo ali ga prilagodimo tako, da zaužijemo sadje. Je pomembno, kdaj se zaužije sadje? Kako je z eksotičnim sadjem? Katere so koristi teh vrst sadja? Podrobneje v pogovoru s strokovnjakom za zdravo prehrano Mariem Sambolcem.
Radi jeste? Pa veste, kaj jeste? Odgovor dobite v oddaji o vsem, kar se skriva v hrani. Vsako sredo ob 7.40 na Prvem.
V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.
O sirnih namazih bo tekla beseda v tokratni rubriki “Veste, kaj jeste?”. Mnogi si ga, verjamemo, radi privoščite ob jutrih ali večerih na rezini kruha, ob skodelici čaja ali kave. Nemalo vrst jih je najti na trgovskih policah. Med njimi sicer ni bistvenih razlik, vseeno pa obstajajo, zato je prav, da izberemo tiste, ki so po svoji prehranski sestavi najbolj ugodni. Na Zvezi potrošnikov Slovenije so opravili primerjalni test desetih sirnih namazov. Preverili so njihovo sestavo in senzorične lastnosti. O testu smo se pogovarjali z Anjo Zupan, prehransko strokovnjakinjo z ZPS.
V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.
Ponudba sadja in zelenjave v trgovinah že dolgo ni več odvisna od sezone. Kljub temu prehranski strokovnjaki potrošnikom svetujejo, naj uživajo pridelke predvsem v času njihove naravne sezone pridelave. Zakaj? Sezonska, sveža in pravkar dozorela zelenjava in sadje sta praviloma okusnejša in vsebujeta več hranilni snovi, poleg tega pa ju niso pripeljali od daleč in s transportom povzročili dodatnega nepotrebnega onesnaževanja okolja. Nista pa to edina razloga, pove Marjana Peterman, strokovna sodelavka Zveze potrošnikov Slovenije.
Neveljaven email naslov