Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Za še posebej problematične so se pokazale nekatere skupine živil, na katerih se trditve pogosteje uporabljajo, npr. pijače, jogurtovi napitki in žita za zajtrk
»Brez dodanega sladkorja!«, »Vsebuje vitamina A in C« ali pa »Krepi imunski sistem!«. Takšne in podobne trditve je pogosto mogoče najti napisane na embalažah živil, tudi tistih z manj ugodno prehransko sestavo, in so odlično marketinško orodje proizvajalcev živilskih izdelkov. Pa takšne prehranske in zdravstvene trditve vedno tudi držijo? To je zanimalo raziskovalce na Inštitutu za nutricionistiko. Izvedli so obsežno raziskavo, v kateri so primerjali prehranski profil več kot 6000 živil, ki so se tržila v Sloveniji. O rezultatih raziskave v tokratni rubriki Veste, kaj jeste? Pogovarjali smo se z dr. Urško Pivk Kupirovič z Inštituta za nutricionistiko.
“Rezultati raziskave so pokazali, da je bila več kot četrtina pregledanih izdelkov označena s prehransko ali zdravstveno trditvijo, kar potrjuje, da so takšne trditve pomembno marketinško orodje. Upoštevajoč manj strog Avstralski model za profiliranje je bilo ugotovljeno, da kar 32 odstotkov izdelkov s takšnimi trditvami nima ustrezne hranilne sestave. Strožji model SZO je med manj zdrava živila razvrstil celo 67 odstotkov s trditvami označenih predpakiranih živil.” – dr. Pivk Kupirovič
Rezultati raziskave so bili med drugim objavljeni v ugledni mednarodni znanstveni reviji Nutrients. Raziskava je bila izvedena v okviru raziskovalnega programa in več raziskovalnih projektov, ki sta ga financirala Javna agencija za raziskovalno dejavnost in Ministrstvo za zdravje RS. Ker ta hip poteka proces evalvacije evropske zakonodaje s področja trditev, je bila o rezultati že obveščena tudi Evropska komisija.
Za še posebej problematične so se pokazale nekatere skupine živil, na katerih se trditve pogosteje uporabljajo, npr. pijače, jogurtovi napitki in žita za zajtrk
»Brez dodanega sladkorja!«, »Vsebuje vitamina A in C« ali pa »Krepi imunski sistem!«. Takšne in podobne trditve je pogosto mogoče najti napisane na embalažah živil, tudi tistih z manj ugodno prehransko sestavo, in so odlično marketinško orodje proizvajalcev živilskih izdelkov. Pa takšne prehranske in zdravstvene trditve vedno tudi držijo? To je zanimalo raziskovalce na Inštitutu za nutricionistiko. Izvedli so obsežno raziskavo, v kateri so primerjali prehranski profil več kot 6000 živil, ki so se tržila v Sloveniji. O rezultatih raziskave v tokratni rubriki Veste, kaj jeste? Pogovarjali smo se z dr. Urško Pivk Kupirovič z Inštituta za nutricionistiko.
“Rezultati raziskave so pokazali, da je bila več kot četrtina pregledanih izdelkov označena s prehransko ali zdravstveno trditvijo, kar potrjuje, da so takšne trditve pomembno marketinško orodje. Upoštevajoč manj strog Avstralski model za profiliranje je bilo ugotovljeno, da kar 32 odstotkov izdelkov s takšnimi trditvami nima ustrezne hranilne sestave. Strožji model SZO je med manj zdrava živila razvrstil celo 67 odstotkov s trditvami označenih predpakiranih živil.” – dr. Pivk Kupirovič
Rezultati raziskave so bili med drugim objavljeni v ugledni mednarodni znanstveni reviji Nutrients. Raziskava je bila izvedena v okviru raziskovalnega programa in več raziskovalnih projektov, ki sta ga financirala Javna agencija za raziskovalno dejavnost in Ministrstvo za zdravje RS. Ker ta hip poteka proces evalvacije evropske zakonodaje s področja trditev, je bila o rezultati že obveščena tudi Evropska komisija.
V tokratni rubriki “Veste, kaj jeste?” v ospredje postavljamo kašice za najmlajše. Na Zvezi potrošnikov Slovenije so podrobno pregledali 12 žitnih in mlečno žitnih kašic, ki vsebujejo zdrob. Izbrali so le osnovne izdelke, brez dodanega suhega sadja, keksov ali čokolade, saj izdelki z dodatki za prehrano dojenčkov niso priporočljivi. A tudi v žitnih kašicah se lahko skrivajo dodatni sladkor in nepotrebni aditivi, zato si gre ob nakupu vzeti čas in pozorno prebrati seznam sestavin in hranilnih tabel na izdelku, poudarja Anja Zupan z ZPS, ki v pogovoru povzema ugotovitve primerjalnega ocenjevanja. Vabljeni k poslušanju!
Radi jeste? Pa veste, kaj jeste? Odgovor dobite v oddaji o vsem, kar se skriva v hrani. Vsako sredo ob 7.40 na Prvem.
Če bi vas povprašali po dioksinih, furanih in PCB-jih bi bržkone večina le skomignila z rameni. A brez skrbi. Bolj kot to, kako jih poimenovati, je pomembno, da vemo, da so med nami, da nastajajo zaradi človekovega onesnaževanja in da se lahko nahajajo tudi v živilih. V hrani jih gre najti zlasti v maščobnem tkivu živali, akumulirajo pa se po prehranjevalni verigi navzgor. Kar pomeni, da je človek tisti, ki jih užije zadnji. Ker gre za halogenirane organske spojine, ki se razgrajujejo zelo počasi in so razvrščene med dvanajst za okolje najbolj škodljivih obstojnih organskih onesnaževal, je prav, da o njih zopet spomnimo v rubriki Veste, kaj jeste. Pogovarjali smo se z dr. Urško Blaznik z NIJZ.
Ko govorimo o smernicah zdrave prehrane, govorimo o pravilnem rednem uživanju sadja, ki bistveno pripomore k boljšemu počutju in zdravju. Delež sestavin se pri različnih sadežih močno razlikuje. Sadje poleg vode vsebuje veliko vitaminov, vlaknin ter tudi mineralov in ogljikovih hidratov. V zadnjih urah je marsikdo zaužil izjemne količine različne hrane, velikonočni prazniki so za nami. In marsikateri obrok si lahko olajšamo ali ga prilagodimo tako, da zaužijemo sadje. Je pomembno, kdaj se zaužije sadje? Kako je z eksotičnim sadjem? Katere so koristi teh vrst sadja? Podrobneje v pogovoru s strokovnjakom za zdravo prehrano Mariem Sambolcem.
Radi jeste? Pa veste, kaj jeste? Odgovor dobite v oddaji o vsem, kar se skriva v hrani. Vsako sredo ob 7.40 na Prvem.
V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.
O sirnih namazih bo tekla beseda v tokratni rubriki “Veste, kaj jeste?”. Mnogi si ga, verjamemo, radi privoščite ob jutrih ali večerih na rezini kruha, ob skodelici čaja ali kave. Nemalo vrst jih je najti na trgovskih policah. Med njimi sicer ni bistvenih razlik, vseeno pa obstajajo, zato je prav, da izberemo tiste, ki so po svoji prehranski sestavi najbolj ugodni. Na Zvezi potrošnikov Slovenije so opravili primerjalni test desetih sirnih namazov. Preverili so njihovo sestavo in senzorične lastnosti. O testu smo se pogovarjali z Anjo Zupan, prehransko strokovnjakinjo z ZPS.
Ponudba sadja in zelenjave v trgovinah že dolgo ni več odvisna od sezone. Kljub temu prehranski strokovnjaki potrošnikom svetujejo, naj uživajo pridelke predvsem v času njihove naravne sezone pridelave. Zakaj? Sezonska, sveža in pravkar dozorela zelenjava in sadje sta praviloma okusnejša in vsebujeta več hranilni snovi, poleg tega pa ju niso pripeljali od daleč in s transportom povzročili dodatnega nepotrebnega onesnaževanja okolja. Nista pa to edina razloga, pove Marjana Peterman, strokovna sodelavka Zveze potrošnikov Slovenije.
Neveljaven email naslov