Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Jedilno in vinsko grozdje

25.09.2019

Sogovornica bo prof. dr. Tatjana Košmerl s katedre za tehnologije, prehrano in vino na oddelku za živilstvo biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.

Na policah trgovin je največ uvoženega jedilnega grozdja

Grozdje je v primerjavi z nekaterimi drugimi jesenskimi sadeži z vidika barv, okusov in arom pestrejše ter sladkejše. V svetovnem merilu se grozdja pridela zelo veliko, prekaša celo skupni pridelek banan, pomaranč in jabolk, vendar se ga več kot tri četrtine predela v vino. Tistega jedilnega, namiznega grozdja je manj kot vinskega, čeprav ga je na policah trgovin več. Jedilno grozdje torej še vedno v večji meri uvažamo, pove prof. dr. Tatjana Košmerl s Katedre za tehnologije, prehrano in vino na Oddelku za živilstvo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.

“V osnovi so namizne oz. jedilne sorte grozdja tiste, ki so lahko nekoliko manj sladke v primerjavi z žlahtno vinsko trto. Potem so v večini primerov posamezne jagode večje v primerjavi z vinskimi, imajo spremenjeno kemijsko sestavo in velikokrat debelejšo kožico.”

Vinarji pri stiskanju grozdja tako imenovane tropine – peclje, kožico in pečke – po večini zavržejo, čeprav lahko služijo kot uporabna surovina za druge živilske izdelke, kot so čista vinska kislina v kemični industriji, surovina za farmacevtsko industrijo in kot gnojilo v vinogradu. Grozdne pečke so tudi odličen antioksidant.

“Prenekateri izkoriščajo grozdne pečke za pridelavo olja, ki ima zelo visoko ceno zaradi ekstremno majhnega izplena. Je zelo bogat za človeški organizem zaradi ugodne maščobno-kislinske sestave.”


Veste, kaj jeste

329 epizod


V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.

Jedilno in vinsko grozdje

25.09.2019

Sogovornica bo prof. dr. Tatjana Košmerl s katedre za tehnologije, prehrano in vino na oddelku za živilstvo biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.

Na policah trgovin je največ uvoženega jedilnega grozdja

Grozdje je v primerjavi z nekaterimi drugimi jesenskimi sadeži z vidika barv, okusov in arom pestrejše ter sladkejše. V svetovnem merilu se grozdja pridela zelo veliko, prekaša celo skupni pridelek banan, pomaranč in jabolk, vendar se ga več kot tri četrtine predela v vino. Tistega jedilnega, namiznega grozdja je manj kot vinskega, čeprav ga je na policah trgovin več. Jedilno grozdje torej še vedno v večji meri uvažamo, pove prof. dr. Tatjana Košmerl s Katedre za tehnologije, prehrano in vino na Oddelku za živilstvo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.

“V osnovi so namizne oz. jedilne sorte grozdja tiste, ki so lahko nekoliko manj sladke v primerjavi z žlahtno vinsko trto. Potem so v večini primerov posamezne jagode večje v primerjavi z vinskimi, imajo spremenjeno kemijsko sestavo in velikokrat debelejšo kožico.”

Vinarji pri stiskanju grozdja tako imenovane tropine – peclje, kožico in pečke – po večini zavržejo, čeprav lahko služijo kot uporabna surovina za druge živilske izdelke, kot so čista vinska kislina v kemični industriji, surovina za farmacevtsko industrijo in kot gnojilo v vinogradu. Grozdne pečke so tudi odličen antioksidant.

“Prenekateri izkoriščajo grozdne pečke za pridelavo olja, ki ima zelo visoko ceno zaradi ekstremno majhnega izplena. Je zelo bogat za človeški organizem zaradi ugodne maščobno-kislinske sestave.”


18.01.2017

Veste, kaj jeste

V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.


11.01.2017

Veste, kaj jeste

V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.


04.01.2017

Veste, kaj jeste

V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.


28.12.2016

Veste, kaj jeste

V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.


21.12.2016

Veste, kaj jeste

V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.


14.12.2016

Veste, kaj jeste

V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.


07.12.2016

Veste, kaj jeste

V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.


30.11.2016

Veste, kaj jeste

V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.


23.11.2016

Veste, kaj jeste

V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.


16.11.2016

Veste, kaj jeste

V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.


09.11.2016

Veste, kaj jeste

V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.


02.11.2016

Veste, kaj jeste

V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.


26.10.2016

Veste, kaj jeste

V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.


19.10.2016

Predpripravljene omake

V tokratni rubriki “Veste, kaj jeste?” smo se spraševali, kako modro in zdravo je uživati kupljene predpripravljene omake, ki jih dodamo rižu ali testeninam. Pogledali smo, kaj vsebujejo in ali si je, kar je retorično vprašanje, vendar bolj modro pripraviti doma omako iz svežih sestavin. Pogovarjali smo se z Vido Fajdiga Turk z Nacionalnega inštituta za javno zdravje.


12.10.2016

Veste, kaj jeste

V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.


05.10.2016

Veste, kaj jeste

V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.


28.09.2016

Veste, kaj jeste

V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.


21.09.2016

Veste, kaj jeste

V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.


14.09.2016

Veste, kaj jeste

V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.


07.09.2016

Veste, kaj jeste?: Ribe

Ribe so pomemben vir biološko vrednih beljakovin in mnogih drugih snovi, ki koristno vplivajo na naše zdravje. Omega 3 maščobne kisline, tu so še minerali, jod, selen in kalcij, in v maščobah topna vitamin D in A. Se pa zaradi onesnaževanja okolja tudi pri ribah srečujemo s snovmi, ki negativno vplivajo na človekovo zdravje. Tu gre izmed vseh onesnaževal omeniti zlasti strupene kovine, med njimi tudi metilno živo srebro in pa ostale obstojne organske onesnaževalce. Kako naj torej vemo, kakšno in katero ribo izbrati, kako zdrave so konzervirane ribe in kako pogosto uživanje rib priporočajo strokovnjaki, o tem smo se v tokratni rubriki “Veste, kaj jeste?” pogovarjali z dr. Stanislavo Kirinčič, doktorico živilskih znanosti z Javnega inštituta za javno zdravje.


Stran 14 od 17
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov