Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Prvi del Glasbene jutranjice namenjamo glasbenim interpretom iz Kanade: legendarnemu pianistu Glennu Gouldu, flavtistu Robertu Aitkenu in violinistu Jamesu Ehnesu.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Predvajamo glasbo dveh sodobnih skladateljev z Nove Zelandije in iz Anglije, Garetha Farra in Thomasa Adèsa.

Bina Štampe Žmavc je pesnica, pisateljica dramatičarka in režiserka. Piše predvsem za otroke in mladino, izdala pa je tudi pet pesniških zbirk za odrasle, zadnjo leta 2022 z naslovom Ljubeznitve. Pesem Z boginjo bere pesnica sama.

Poslušamo glasbo skladateljev iz Avstralije, Kanade in Škotske: Petra Sculthorpea, Hamisha MacCunna, Raymonda Murraya Schaferja in Božidarja Kosa, slovenskega skladatelja, ki pa je večino življenja preživel v Avstraliji.

Gostili smo enega najpomembnejših slovenskih jazzistov, pianista par excellence, profesorja, komponista, aranžerja. O njegovi novi plošči, posvečeni mojstru Mojmirju Sepetu, o jazzovski sceni pri nas in v tujini in še o čem se je z njim pogovarjal Hugo Šekoranja.

Orkestrsko suito Žlahtni meščan, op. 60 je Richard Strauss pisal v letih 1911 do 1917, ko je bila v svoji dokončni podobi tudi izdana. Prvotna zamisel je bila, da bi Hugo von Hoffmansthal priredil in poenostavil istoimensko Molierovo igro iz leta 1670, v odrsko dogajanje dodal celotno igralsko družino po vzoru baročne commedie dell'arte, Strauss bi govorjene dialoge dopolnil s priložnostno scensko glasbo, celotno umetniško delo pa bi se končalo z opero enodejanko Ariadna na Naksosu. V tej obliki so celotno delo krstno izvedli oktobra 1912 v Sttutgartu. Ker pa je poslušalstvo negodovalo nad dolžino, pa tudi postavitev opere je bila draga in zahtevna, sta se Strauss in Hoffmansthal naposled odločila, da delo razdelita.

Pozorni pripovedovalec je esejistična knjiga poljske nobelovke Olge Tokarczuk, ki je v prevodu Jane Unuk leta 2023 izšla pri založbi LUD Literatura. S prevajalko pretresamo eseje iz knjige, razmišljamo o tem, kako je prevajati Olgo Tokarczuk, pa tudi o tem, kdo ali kaj je pravzaprav naslovni pozorni pripovedovalec, koncept, ki se mu Olga Tokarczuk v omenjeni knjigi posveča in na katerem sloni kar nekaj njenih leposlovnih del.

Kratka glasbena medigra.

Umetnika boste poslušali v komornih zasedbah in kot solista z orkestrom.

V Arsovih spominčicah poslušajte oboista Boža Rogeljo kot komornega glasbenika in solista z orkestrom. Božo Rogelja je bil član Orkestra Radia Ljubljana od sezone 1969/70 in solist Simfoničnega orkestra RTV Slovenija do sezone 1996/97. Uveljavil se je kot interpret novih del slovenskih skladateljev, za svoje koncertne izvedbe je leta 1982 prejel nagrado Prešernovega sklada. Od leta 1972 do 1990 je bil član Pihalnega kvinteta RTV Ljubljana, s katerim je leta 1983 prejel nagrado Prešernovega sklada. Oboista Boža Rogeljo bomo poslušali v Liričnih epizodah za oboo in komorni orkester Iva Petrića, Štirih miniaturah za pihalni kvintet Maksimiljana Feguša, Treh romancah za oboo in klavir Roberta Schumanna, 1. stavku Koncerta za oboo in mali orkester v D-duru Richarda Straussa in dveh izmed Treh plesov za oboo, harfo, godalni kvintet in orkester Franka Martina. Ponovite oddaje bo v četrtek, 12. septembra, ob 5.05.

V tradiciji absurdistične dramatike slovenski pesnik, prozaist in dramatik na novo preigrava svoja čakajoča, oprezujoča in v namišljene strahove zapredena lika.

Režiser: Jože Valentič
Dramaturg: Goran Schmidt
Tonski mojster: Staš Janež
Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina

Igralca – Iztok Jereb, Uroš Maček

Produkcija Uredništva igranega programa
Posneto v studiih Radia Slovenija marca 2002

Glasbena medigra

Letošnje olimpijske igre v Parizu so poleg pogovorov o športnih dosežkih najboljših na svetu razkrile tudi težave, ki jih imamo z razumevanjem spola. Pestrost teles je zelo velika, v športu so od nekdaj specifične telesne predispozicije prednost. Potem ko so v preteklosti že prespraševali spol nekaterih atletinj, ki so jim ob rojstvu pripisali ženski spol, ki so odraščale kot dekleta in so vse življenje tekmovale v ženski kategoriji, se je poleti to zgodilo v boksu, kjer sta nastopili alžirska in tajvanska boksarka, Imane Helif in Lin Juting. Kdaj so telesne predispozicije konkurenčna prednost, ker prestopijo mejo spola, kaj sploh določa biološki spol, kako je znanost ta znanja nadgrajevala in kako se kot družba spopadamo s temi spremembami vedenja?
Pripravlja: Urška Henigman
Sogovornik: Dr. Martin Gramc, Inštuitut za biomedicinsko etiko in zgodovino medicine v Zürichu.

Glasbena medigra.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

V Kabinetu Umetnostne galerije Maribor predstavljajo manjše skulpture in risbe pred nekaj leti preminulega mariborskega kiparja Vojka Štuheca. Nocoj ob 19.30 bo v Veliki gledališki dvorani SNG Maribor otvoritveni koncert 17. Festivala Maribor, ki bo hkrati odprl prvi koncert simfoničnega cikla orkestra Slovenskega narodnega gledališča Maribor. V Cankarjevem domu se bo odprla razstava Odprti globus, mogoče pa si bo ogledati tudi film scenaristke in režiserke Eme Kugler z naslovom Nekoč v Posočju. V okviru konference Vojna in gledališče bo danes na odru Stare mestne elektrarne premiero doživela predstava Šivi. .

Vokalna glasba ima v opusu Lojzeta Lebiča, skladatelja, ki letos praznuje svoj življenjski jubilej - 90. rojstni dan, pomembno mesto, pa naj si gre za zborovska dela, obsežnejša vokalno-instrumentalna, scenska oziroma odrska dela ali samospeve. Njegovi samospevi so si med seboj različni, vsem pa je skupno dvoje: zavestna težnja po zlitosti med pevskim glasom in klavirjem ter izraznost, odprta v novoklasično razširjeno tonalnost.

Na sklepnem koncertu našega najstarejšega festivala je ob spremljavi orkestra Slovenske filharmonije nastopila Marta Argerič, na festivalu Tartini pa godalni kvartet Constanze. Napovedujemo uvodni koncert 17. festivala Maribor. Bili pa smo tudi na četrtem koncertu iz cikla Harmonia concertans, na katerem so izvajali komične kantate Cestija, Ferrarija, Frescobaldija, Girama, Monteverdija, Rossija in Storaceja, na koncertu švicarskega Concept Store kvarteta, ki je predstavil krstni izvedbi slovenskih skladateljev, ter na baletni predstavi za otroke in mladino Mali princ v Ljubljani. Ob koncu napovedujemo še pestro glasbeno dogajanje in abonmajske cikle prihajajoče sezone v Cankarjevem domu.

V enajsti oddaji iz cikla ‘Čas prihodnosti’ bomo predvajali: ‘Seraphim za violino in orkester japonske skladateljice Harue Kunieda – na violino bo igrala Takako Yamazaki, Filharmoničnemu orkestru iz Tokia bo dirigiral Kazumasa Watanabe. Za oddajo smo izbrali še Koncert za altovski saksofon in orkester Edisona Denisova. Solist bo Claude Delangle, Nacionalnemu orkestru BBC iz Walesa bo dirigiral Tadaaki Otaka. Oddajo »Približevanje znanosti« je posnel Stane Košmerlj, bral je Ivan Lotrič, pripravil in uredil jo je profesor Pavel Mihelčič.

Ne sprašujte za pot: Blodnik po Istri je zbirka žanrsko zelo raznolikih besedil, od parodije na ocenjevanje restavracij do nežnih proustovskih utrinkov o izgubljenem času, mehke pornografije, biografskih študij zanimivih osebnosti in pravljice o tem, kako je biti prikolica, ki v depoju čaka na svoje lastnike.

Berejo:
Lučka Počkaj (bere Tejo)
Sabina Kogovšek (bere Tamaro, uvodni nagovor in navodila za blodenje)
Vesna Jevnikar (bere Agato)

Režiserka: Saška Rakef
Fonetična oprema: Suzana Köstner
Zvočna mojstrica: Sonja Strenar
Glasbena oprema: Darja Hlavka Godina
Korekturno poslušanje: Rina Stanič
Urednik uredništva igranega programa in oddaje Odprta knjiga: Alen Jelen

Posneto v juniju 2024, studio 01
Produkcija Radio Slovenija – program Ars in ZKP RTV Slovenija

Otvoritveni orkestrski koncert Simfoničnega cikla Slovenskega narodnega gledališča Maribor bo odprl 17. Festival Maribor 2024, neposredno ga bomo prenašali na Programu Ars.

Pod taktirko klarinetista Mateta Bekavca bo Simfonični orkester SNG Maribor nastopil v Veliki dvorani mariborskega glasbenega gledališča. Solista bosta mednarodno priznana solista iz Madžarske, ki sta pri nas že večkrat nastopila: violinski virtuoz Barnabás Kelemen, in njegova soproga, violistka Katalin Kokas. Posvetili se bodo izvedbi treh glasbenih del: Vožnja po Pratru, op. 92, Maxa Schönherrja, leta 1903 v Mariboru rojenega avstrijskega skladatelja, dirigenta in glasbenega pisca, ki je končal študij na glasbenem konservatoriju v Gradcu, profesionalno pot pa je nadaljeval na Dunaju kot dirigent, korepetitor, doktor muzikologije in skladatelj. Schönherr je ustvaril glasbo lahkotnejše govorice in razvedrilnega izraza z jasno in spevno melodiko, ki so značilni tudi za njegovo orkestrsko miniaturo iz leta 1880. Solista boste z orkestrom predstavila Sinfonio concertante v Es-duru za violino, violo in orkester, Koechel 364, mojstrovino Wolfgang Amadeusa Mozarta, orkester pa se bo v drugem delu koncerta posvetil izvedbi Simfonije št. 9 v e-molu, ''Iz novega sveta'', op. 95, B. 178, Antonína Dvořáka. Koncert sta v koprodukciji pripravila Narodni dom Maribor in SNG Maribor. Koncert boste poslušali v glasbeni podobi glasbenega producenta Smiljana Greifa, mojstra zvoka Darka Kukoviča in zvokovnih tehnikov Simona Spreitzerja in Gašperja Zemljiča, prenos bosta povezovala napovedovalec voditelj Teodor Bostič in glasbena urednica Tjaša Krajnc.

Poslušamo tri nove izdaje dveh malih glasbeniških povezav – dve plošči Johna Butcherja z dui in kvartetom glasbenikov z britanske improvizacijske scene, posneti v londonskem Iklectiku ter izdajo tria tolkalca Zlatka Kaučiča kontrabasistke Joëlle Léandre in pianistke Elisabeth Harnik, zabeležene na festivalu Artacts v avstrijskem St. Johannu.

11. septembra leta 1524 se je na gradiču Possonière rodil francoski pesnik Pierre de Ronsard, eden največjih lirikov celotne svetovne književnosti. Njegovi sodobniki so ga imenovali Princ pesnikov. V otroštvu je oglušel, zato se je moral odpovedati vojaški karieri. Veliko je bral ter se posvečal grški in rimski književnosti. S šestimi drugimi pesniki je ustanovil pesniško skupino Pléiade, ki je skušala jezikovno in tematsko prenoviti francosko poezijo. Pisal je eruditske ode, epiko in pretanjeno liriko, tako ljubezensko kot temeljno bivanjsko o minljivosti človeka. Ob petstoti obletnici rojstva Pierra de Ronsarda poslušamo sonete in Odo v mojstrskem prevodu Janeza Menarta.

Igralec Aleš Valič,
glasbeni opremljevalec Luka Hočevar,
mojster zvoka Matjaž Miklič,
režiserka Saška Rakef,
urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten.
Produkcija 2024.

Dostojen naslednik afriških glasbenikov, kot so Fela Kuti, Tony Allen in Manu Dibango, prihaja iz Gane. Njegovi mladostni heroji so bili Freddie Hubbard, Roy Hargrove in Miles Davis.