Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Sylvia Plath velja za eno najpomembnejših ameriških pesnic 2. polovice 20. stoletja. Posthumno, leta 1982, so ji za zbrana pesniška dela podelili Pulitzerjevo nagrado, najvišje ameriško priznanje za književno ustvarjanje. Sylvia Plath se je vse življenje borila z depresijo, kar je razvidno tudi iz pesmi z naslovom Mesec in tisa. Prevedel jo je Miha Avanzo, interpterira jo dramska igralka Sabina Kogovšek.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

V zgodovini se je marsikdo kritično obregnil ob predelavo Goethejevega romana, pa vendar ostaja dejstvo, da se Massenetova opera tesneje navezuje na literarno predlogo kot vrsta drugih, danes že pozabljenih oper, ki izhajajo iz istega vira; libretisti Édouard Blau, Paul Milliet in Georges Hartmann so namreč znali ohraniti številne elemente izvirnika, res pa je, da so ustrezno potrebam opere zožili idejno zasnovo romana in v središče postavili ganljivo ljubezensko zgodbo Wertherja in Charlotte. In čeprav WERTHER odrsko ni tako učinkovit kot MANON, pa ga odlikujejo sveža in domiselna melodika, ekspresivna orkestracija, krepki čustveni poudarki ter prefinjena poetika.

Karl Amadeus Hartmann je zrasel v okolju, prežetem z umetnostjo, saj je izhajal iz ugledne slikarske družine. Glasbo je študiral pri Josephu Haasu in pripadal glasbeni veji, ki je pognala korenine v delih Maxa Regerja. To je že v izhodišču pomenilo nagnjenje k eskpresionizmu in zelo kopleksnemu glasbenemu izrazu. Ob svojem šolskem ozadju pa je bil dejaven v krogu skladateljev Arnolda Schönberga. Kar zadeva politične nazore, se je označeval za idealističnega socialista, in v tem je bil tako dosleden, da je svojo glasbo, še preden je v obdobju nacizma uradno postala "izrojena umetnost", prepovedal izvajati.

Aktualna tedenska oddaja, namenjena poročanju o glasbenih dogodkih doma in v tujini in kritični oceni le-teh. Pripravljajo uredniki in sodelavci glasbenega programa v Ljubljani, Mariboru in Kopru.

Na sporedu:
Matija Bravničar: Divertimento za klavir in godala
Izv.: (Klavir): Pavel Šivic
Simfonični orkester RTV Slovenija
Dir.: Uroš Prevoršek

Matija Babnik: Sonata za violino in klavir
Izv.: Violina: Dejan Bravničar
Klavir: Aci Bertoncelj

Vladimir Lovec: Koprska simfonija
Izv.: Orkester Slovenske filharmonije
Dir.: Anton Kolar

Na začetku oktobra je prišla Ljubljano Liza Japelj Carone, do nedavno zaposlena na Veleposlaništvu republike Slovenije v Franciji, v Parizu, kjer je skrbela za organizacijo in izmenjavo kulturnih dogodkov. Študirala je na Filozofski fakulteti v Ljubljani, je komparativistka in francistka, zadnja leta pa tudi pisateljica. Pri pariški založbi Michalon je pod psevdonimom Ella Blissova nedavno izšla njena knjiga La Vestale végétale, Vrtna vestalka, nekaj let prej pa La Fleur de Bach, Bachova cvetlica. Gre za literaturo, ki bi ji žanrsko lahko rekli duhovna ekologija in je je na zahodnih knjižnih trgih vedno več. Lizo Japelj Carone – Ello Blissovo je pred mikrofon povabila Tadeja Krečič.

Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.

Kar smo začeli v septembrskih oddajah, nadaljujemo v oktobru. Odkrivamo čare pionirskih posnetkov; učencev in dedičev legendarnih pianistov romantičnega obdobja. Ta čas pa ni izumil le koncertnega pianizma, zapustil je tudi veliko del, ki so se po desetletjih popularnosti znašla v pozabi. Upravičeno ali ne, v naših oddajah bo zanje vedno dovolj prostora. Tokrat v prvem delu oddaje še vedno predstavljamo delovanje in življenje avstralske pianistke Une Bourne, v drugem pa je pod drobnogledom Klavirski koncert v D-duru Christiana Sindinga.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. Predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko.

V Rdeči dvorani ljubljanskega Magistrata smo konec januarja spremljali koncert cikla Dobimo se Glasbene mladine ljubljanske, na katerem je nastopila tudi violončelistka Nuša Planinc in ob klavirski spremljavi Svena Brajkovića izvedla deli Bravničarja in Beethovna.
Nuša Planinc je violončelo začela igrati pri sedmih letih v Glasbeni šoli Krško pod mentorstvom Maje Virant. Šolanje je v razredu Karmen Pečar nadaljevala na Konservatoriju za glasbo in balet v Ljubljani ter na Akademiji za glasbo, kasneje pa je njen profesor na ljubljanski akademiji postal Eldar Saparayev. Poleg tega je svoje znanje poglabljala tudi pri drugih vrhunskih violončelistih, kot so: Thomas Carroll, Jullian Steckel, David Grigorian, Marco Testori, Igor Mitrovič, Sebastian Bertoncelj, Dragan Đorđević in drugi.

MATIJA BRAVNIČAR: DIALOG ZA VIOLONČELO IN KLAVIR
LUDWIG VAN BEETHOVEN: SONATA ZA VIOLONČELO IN KLAVIR ŠT. 3 V A-DURU, OP. 69

Miš založba je tudi s knjigo Ukrajinske vinjete kulturologa dr. Mitja Velikonje potrdila, da je ambiciozna in kakovostna hiša. Knjiga namreč med drugim vsebuje vrsto dobrih barvnih reprodukcij ulične umetnosti v današnji Ukrajini in je občuteno oblikovana (Žiga Valetič), jezikovno je na dostojnem nivoju (jezikovni pregled je opravila Katja Bergles Bircman), brez zatipkov (korekture pa Mateja Jelaska Čefarin), skratka je bralki in bralcu prijazna, sodelujočim in založbi pa v čast in ponos. Takšno knjigo si avtor tudi zasluži. Dr. Velikonja je Ukrajino doslej obiskal že trikrat – ob izidu prevodov njegovih knjig in njihovi promociji. Vendar njegova knjiga ni samo potopis, nasprotno. Je kompleksna in večplastna podoba družbe, ki je v vojni, hkrati pa si odločno in vztrajno prizadeva, da bi živela čimbolj normalno življenje. Precej pozornosti avtor posveti tudi ulični umetnosti, ki diha z družbo in jo izvirno izraža. Več o monografiji pove dr. Mitja Velikonja v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.

Otvoritveni koncert letošnjega 42. Festivala Radovljica 2024 je bil posvečen komorni glasbi, ki so jo igrali na dvoru Leopolda Viljema Avstrijskega v Bruslju 17. stoletja. Na sporedu so bile tudi italijanske sonate, ki so takrat izhajale v Antwerpnu.

Ne sprašujte za pot: Blodnik po Istri je zbirka žanrsko zelo raznolikih besedil, od parodije na ocenjevanje restavracij, do nežnih proustovskih utrinkov o izgubljenem času, mehke pornografije, biografskih študij zanimivih osebnosti in pravljice o tem, kako je biti prikolica, ki v depoju čaka na svoje lastnike.

Berejo:
Lučka Počkaj (bere Tejo)
Sabina Kogovšek (bere Tamaro, uvodni nagovor in navodila za blodenje)
Vesna Jevnikar (bere Agato)

Režiserka: Saška Rakef
Fonetična oprema: Suzana Köstner
Zvočna mojstrica: Sonja Strenar
Korekturno poslušanje: Rina Stanič
Glasbena oprema: Darja Hlavka Godina
Urednik uredništva igranega programa in oddaje Odprta knjiga: Alen Jelen

Posneto v juniju 2024, studio 01
Produkcija Radio Slovenija – program Ars in ZKP RTV Slovenija

Srečujemo se z izročilom ob zgornjem toku reke Kolpe, kot ga je leta 1967 predstavila Zmaga Kumer. Poslušamo pesmi, v katerih se mešajo vplivi obmejnega prostora in različnih obdobij v preteklosti, pa tudi značilno tamburaško glasbo; srečujemo se z deli običajev, ki so bili v Daljnih njivah in Starem Trgu ter bližnjih krajih še pred nekaj desetletji živi in del vsakdanjega življenja.

Na 36. festivalu Imago Sloveniae je v sodelovanju s Festivalom Spectrum in z Avstrijskim kulturnim forumom gostoval ugledni godalni kvartet Aron iz Avstrije, pridružila se mu je sopranistka Yui Futaeda.

Dunajski godalni kvartet Aron je eden najboljših sestavov, specializiranih za glasbo druge dunajske šole. Posnel je celotno zbirko del za godalni kvartet Arnolda Schönberga in prejel nagrado Pasticcio programa umetniške glasbe ORF 1, kritiki pa so zbirko posnetkov razglasili za enega najboljših albumov komorne glasbe 20. stoletja. Godalni kvartet Aron je nastopil v dvoranah Carnegie v New Yorku, Wigmore v Londonu ter na najpomembnejših mednarodnih festivalih, kot so Festspiele in KlangBogen na Dunaju, Mednarodni festival godalnih kvartetov v Pragi, Beneški bienale, Enescu v Berlinu, Koroško poletje in drugi glasbeni festivali. Spored koncerta godalnega kvarteta Aron je bil posvečen 150. obletnici rojstva Arnolda Schönberga in 200. obletnici rojstva Bedřicha Smetane. Predstavili so Smetanov Godalni kvartet št. 1 v e-molu Iz mojega življenja ter Schönbergov Godalni kvartet št. 2, op. 10, v katerem je z godalci nastopila sopranistka Yui Futaeda. Operna in oratorijska pevka Yui Futaeda je osvojila več mednarodnih solopevskih tekmovanj. Bila je nagrajenka Mednarodnega tekmovanja umetniške pesmi v Gordesu in Mednarodnega tekmovanja francoske melodije v Toulousu, osvojila je prvo nagrado na Mednarodnem glasbenem tekmovanju v Parempuyreju, tretjo nagrado na Mednarodnem tekmovanju v Beziersu in Mednarodnem tekmovanju v Baslu.

Igra prikazuje svet z univerzalno vrhovno oblastjo, ki ščiti obstoječi red. Uporni intelektualec, profesor, se proti temu bori. Njegov upor pa je nenavaden tudi zaradi tega, ker ponovno odkriva in javno propagira spoznanja tistih znanstvenikov, ki so bili v evropski zgodovini preganjani in obsojeni ter ubiti kot heretiki. Posredno Lainšček odpira vprašanje, kje je ločnica med upornikom in njegovo žrtvijo oziroma med konformizmom in norostjo.

Režiserka: Rosanda Sajko
Dramaturg: Pavel Lužan
Tonska mojstrica: Metka Rojc
Glasbeni opremljevalec: Marko Stopar

Doktor - Slavko Cerjak
Profesor - Radko Polič
Sestra - Jerca Mrzel
Policist - Marjan Hlastec
Glas iz slušalke - Franček Drofenik
Ženski - Mara Černe in Judita Hahn-Kreft

Uredništvo igranega programa
Posneto v studiih Radia Slovenija januarja 1988.

Glasbena medigra.

Oscar Wilde, irski pesnik, dramatik in pisatelj se je rodil 16. oktobra pred sto sedemdesetimi leti. Poznamo ga po pronicljivih, duhovitih epigramih, dekadentnem romanu Slika Doriana Graya in igrah, ki so jih z izjemnim uspehom igrali na tedanjih londonskih odrih in drugod; pa po Baladi iz Readinga, trpki izpovedi o času, ki ga je preživel v zaporu. Za rešetkami je končal zaradi svoje istospolne usmerjenosti v britanski konservativni družbi konec devetnajstega stoletja. Od nje si ni opomogel in je leta 1900 umrl v Parizu, so pa preživela njegova literarna besedila, med njimi preprosta pravljica Sebični velikan. Zdajle jo bomo poslušali v Literarnem nokturnu. Prevedel jo je Ciril Kosmač.

Igralka Vesna Jevnikar,
glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina,
mojstra zvoka Mirta Berlan in Franci Moder,
režiserka Saška Rakef,
urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten.
Produkcija 2020.

V tem delu je Grofé skušal z glasbo opisati raznovrstne in spreminjajoče se lepote Velikega kanjona.