Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Poleg žalujočih sorodnikov se po pokopališčih radi potikajo tudi tisti, ki se navdušujejo nad umetniškimi izvedbami grobnic ali pa iščejo grobove svojih idolov. Med njimi nekateri nedvomno brskajo za grobovi skladateljev in tem se bomo danes pridružili tudi mi.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Poleg žalujočih sorodnikov se po pokopališčih radi potikajo tudi tisti, ki se navdušujejo nad umetniškimi izvedbami grobnic ali pa iščejo grobove svojih idolov. Med njimi nekateri nedvomno brskajo za grobovi skladateljev in tem se bomo danes pridružili tudi mi.

Pesnica in prevajalka Miljana Cunta (1976), vitezinja poezije in Prešernova nagrajenka, je s svojo četrto pesniško zbirko Nekajkrat smo zašli, zdaj se vračamo (2023) prepričala tako bralce kot kritike in pravkar je postala še soprejemnica Jenkove nagrade. Osnovna tematika te zbirke sta prostor in čas, ki ju pesnica upesnjuje tudi prek svojih življenjskih zgodb, kar se izrazi tudi v njeni pesmi Ura, ki jo interpretira dramska igralka Vesna Jevnikar.

Poleg žalujočih sorodnikov se po pokopališčih radi potikajo tudi tisti, ki se navdušujejo nad umetniškimi izvedbami grobnic ali pa iščejo grobove svojih idolov. Med njimi nekateri nedvomno brskajo za grobovi skladateljev in tem se bomo danes pridružili tudi mi.

Približno polovico vseh knjig v času slovenske reformacije je ustvaril Primož Trubar – poleg Katekizma in Abecednika sta pomembna tudi prevod Svetega pisma Jurija Dalmatina in prvi slovenski pravopis Zimske urice Adama Bohoriča. A kaj bi brez petja, saj glasba še kako vpliva na človeška čustva, tudi religiozna. Martin Luther je menil, da se mora bogoslužje približati človeku in zato opravljati v domačem jeziku. Sestavni del liturgije pa je tudi glasba.

Pred koncertom v Slovenski filharmoniji, na katerem bosta kitarist Tim Jurkovič in pianist Nace Slak poleg solističnega repertoarja izvedla tudi zanimiv repertoar glasbe za zasedbo kitare in klavirja, smo pred radijski mikrofon povabili pianista Naceta Slaka, ki predstavlja koncert in svojo umetniško pot.

Na sporedu skladateljeva Serenada št. 2 v A – duru, op. 16, Nenija za zbor in orkester, op. 82 in Rapsodija v g – molu, op. 79, št. 2.

Predstavljamo zgodovinske temelje Slovencev ter posameznike, ki so prispevali k osamosvojitvi naše domovine.

V drugem delu pogovora z režiserko Tjašo Črnigoj, soavtorico niza predavanj performansov Spolna vzgoja II, ki je večkrat prepričala občinstvo in kritiško javnost in na festivalih doma in v tujini prejela več nagrad, se še poglobimo v omenjeno odrsko delo, dotikamo pa se tudi predstave Punce. Tematsko in oblikovno sledi predhodnemu delu, vendar poleg tematiziranja preteklosti angažirano gleda v prihodnost. Ob razmišljanju o njenem gledališkem delu režiserka razkriva svoje poglede na ustvarjanje gledališča in njegovo poslanstvo v javnost. Vabimo vas k poslušanju.

Glasbena medigra.

Ploščo Back To The Sunset je posvetil svojim vzornikom in mentorjem. Glasbenikom, ki so vplivali nanj in ga navdihovali. To so bili med drugimi Tito Puente, Eddie Palmieri & Brian Lynch, Egberto Gismonti & Jerry González, Egberto Gismonti & Jerry González, Bebo Valdés, Art Blakey & Jane Bunnett, Mario Bauzá, Dave Samuels, Dizzy Gillespie & Chano Pozo.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Jenkovo nagrado za poezijo sta prejeli pesniški zbirki Nekajkrat smo zašli, zdaj se vračamo Miljane Cunta in Vračanje k čistosti Roberta Simoniška. Pa še o razstavi koroškega Slovenca, umetnika Rudia Benetika, ter slikarja in grafika Bogdana Borčića z naslovom Čustveni svetovi, ki je na ogled v galeriji Alpe Adria v Celovcu. Omenili bomo tudi premiero naše nove radijske igre Bog masakra in ocenili predstavo Umetnost preživetja, ki je na ogled v Mini teatru.

V oddaji Koncertni dogodki na tujem se tokrat podajamo v operno hišo Semperoper v Dresdnu, kjer je 3. marca svoj 7. simfonični koncert izvedel Orkester Državne kapele iz Dresdna. Dirigiral je Jakub Hrůša, v vlogi solista pa se je predstavil violinist Augustin Hadelich, ki je zaigral Koncert za violino in orkester št. 2 Béle Bartóka. Na programu sta bila še Nokturno za godalni orkester v H-duru Antonína Dvořáka in Simfonija št. 3, »Liturgična« Arthurja Honeggerja.

Romunščina je uradni jezik Romunije in Moldavije. Spada v skupino romanskih jezikov, po nekaterih ocenah pa jo govori od 24 do 28 milijonov ljudi. V Sloveniji ima romunski jezik že dolgo zgodovino, na Filozofski fakulteti v Ljubljani ga poučujejo že 46 let. Ta zanimiv romanski jezik nam bosta v oddaji osvetlili lektorica romunščine, dr. Ioana-Carmen Jieanu in ena izmed nekdanjih študentk romunskega jezika, Klara Rus.

Vabimo vas k poslušanju Suite za mešani zbor a cappella: Hommage à Marina Cvetajeva Sofije Gubajduline
in Petih Arielovih pesmi za mešani zbor Franka Martina na Shakespearove verze.
Pel bo zbor Slovenske filharmonije pod vodstvom Martine Batič, na arhivskem in koncertnem posnetku.

Knjižni prvenec Helene Koder prepleta razmišljanja o umetnosti, umetnikih, književnosti, bivanju in minevanju skozi hoteno subjektiven pristop. Vsakega od njih vpelje fotografija, slika, naključna podoba, delček spomina … Pisanje, ki je lirično, organsko, polno živih detajlov iz sveta umetnosti in literature in hkrati družbeno aktualno. Je poklon pisanju in priznanje užitka v branju. Vseh enajst, vsebinsko in razpoloženjsko različnih esejev, kot rdeča nit povezujeta osebna izkušnja in razmišljanje o minljivosti in izgubi.

Interpretka: Barbara Cerar
Tonska mojstra: Sonja Strenar, Urban Gruden
Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina
Režiserka: Ana Krauthaker
Urednik oddaje: Alen Jelen

Produkcija Uredništva igranega programa, programa Ars, ZKP RTV Slovenija v sodelovanju z Mladinsko knjigo.
Posneto v studiih Radia Slovenija leta 2024.

Something Rotten! je glasbena komedija, za katero sta scenarij napisala John O'Farrell in Karey Kirkpatrick, glasba in besedilo pa sta delo Kareyja in Wayna Kirkpatricka. Zgodba je postavljena v leto 1595 in pripoveduje o bratih Bottom, o Nicku in Nigelu, ki se trudita uspeti v gledališkem svetu, konkurenco pa jima dela izjemno priljubljeni William Shakespeare. Ideja za muzikal se je rodila že v devetdesetih letih prejšnjega stoletja, dozorela in dosegla broadwayski oder pa je šele leta 2015.

Vabljeni v družbo čarovnic, škratov in drugih pravljičnih bitij.

Kot poklon začetnikom slovenskega slovstva lahko ob dnevu reformacije poslušate Literarni večer Nigdirdom začetnikov našega slovstva. Njegov avtor je akademik Matjaž Kmecl: oprl se je na pisma domačih protestantov in tako sugestivno prikazal njihovo usodo in pomen za slovensko kulturo in družbo, za slovenstvo.

Avtor oddaje Matjaž Kmecl,
avtorji del Primož Trubar, Adam Bohorič, Jurij Dalmatin, Sebastijan Krelj, Felicijan Trubar, Jože Rajhman,
režiserka Irena Glonar,
asistentka režije Bernarda Černe,
bralca Igor Velše, Nadja Jarc,
interpreti Brane Grubar, Aleš Valič, Zvone Hribar,
glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina,
mojster zvoka Jure Culiberg,
urednik oddaje Marko Golja.
Produkcija 2006.

Poslušamo koncertantni deli glasbenikov, ki sta hkrati izjemna instrumentalista in zanimiva skladatelja, violinski koncert Jauchzende Bögen ameriškega skladatelja, dirigenta in violinista Davida Fulmerja ter koncert za violončelo in orkester Butterfly Lightning Shakes the Earth kanadske violončelistke in skladateljice Indie Gailey.

Poljski pesnik, dramatik, prozaist in esejist Zbigniew Herbert se je rodil 29. oktobra 1924 v Lvovu, ki je bil takrat na ozemlju Poljske, umrl pa leta 1998 v Varšavi. Za njegovo poezijo sta značilna neposreden jezik in izrazita moralna občutljivost; kot pesnika so ga oblikovale izkušnje nacistične in komunistične diktature. Njegova poezija trpko izraža večne dvome in nerešljiva človeška vprašanja, je hkrati svetovljanska, splošnočloveška in intimna, aforistično modra in oblikovno dognana.


Prevajalec Tone Pretnar,
interpret Zvone Hribar,
glasbena opremljevalka Sara Železnik,
tonski mojster Nejc Zupančič,
režiserka Špela Kravogel.
Posneto 2012.
Urednika oddaje Marjan Kovačevič Beltram, Staša Grahek.

Oddajo Slovenski koncert v celoti namenjamo slovenski glasbi.