Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Pesnik vesolja Gregor Strniša je za svoje delo med drugim prejel Prešernovo nagrado za življenjsko delo. Poleg pesmi, dram in radijskih iger je pisal tudi besedila za popevke, njegovo tankočutno in občutljivo naravo pa najbolje ujamejo prav njegovi verzi. Pesem z naslovom Večerna pravljica je izšla leta 1959 v njegovi prvi pesniški zbirki z naslovom Mozaiki. Interpretira jo igralec Boris Ostan.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Med letošnjimi prejemniki priznanj in nagrad Mestne občine Maribor je tudi Sebastijan Valentan, župnijski upravitelj župnije svetega Petra pri Mariboru, v Malečniku, doktor kanonskopravnih znanosti, ki je za zasluge na področju družbenih dejavnosti in ohranjanja kulturne dediščine v Mariboru prejel srebrni grb mesta Maribor. V Malečnik prihajajo številni romarji, kot boste slišali v nadaljevanju oddaje; precejšen del pa bomo namenili predvsem odpustkom, kajti papež Frančišek je dejal, da je odpustek kot jubilejna milost. To pa se navezuje na jubilejno leto 2025, izdane so tudi norme o podeljevanju odpustka v prihodnjem letu.

Sv. Elizabeta Ogrska goduje 17. novembra, na dan svoje smrti. Živela je v 13. stoletju, danes jo pogosto slikajo z vrtnicami v košari ali predpasniku, na glavi pa ima krono, saj je bila kraljevska hči. Kot pove že ime, je bila doma z Ogrskega oziroma iz Madžarske, zato ne preseneča, da se ji je s svojo glasbo poklonil tudi skladatelj Franz Liszt. V oratorij Legenda o sv. Elizabeti je vsebinsko vtkal pomembnejše trenutke njenega življenja.

Evangeličansko bogoslužje, ki ga je pripravil evangeličanski duhovnik dr. Aleksander Erniša.

9. novembra je v Koncertni hiši v Berlinu nastopil Simfonični orkester Berlinskega radia, ki ga je vodil dirigent Adám Fischer. Na sporedu sta bili dve simfonični mojstrovini: Simfonija št. 49 v f-molu Josepha Haydna in Simfonija št. 5 v cis-molu Gustava Mahlerja.

Mahler je bil, poleg Richarda Straussa in Maxa Regerja, eden osrednjih glasnikov izzvenevajoče glasbene romantike. To, kar ga pomembno razlikuje od njiju, pa je njegovo razmišljanje o največjih metafizičnih vprašanjih. Svoje ustvarjalne moči je posvetil predvsem simfonični glasbi, saj je bila po njegovem mnenju samo ta zmožna izraziti vse, kar je hotel povedati. "Mi modernisti," je zapisal v nekem svojem pismu, "potrebujemo velik aparat, da lahko izrazimo svoje velike ali male misli."

Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Angleški pisatelj in novinar Jerome Klapka Jerome je prvo humoristično delo z naslovom Trije možje v čolnu, da o psu niti ne govorimo izdal leta 1889. Poslovenila ga je Maja Kraigher. V njej je avtor popisal, kako se je s prijateljema Georgeem in Harrisom ter psom Montmorencyjem odpravil na potovanje po reki. V uvodnem poglavju bomo slišali, kaj jih je spodbudilo, da so se odločili za takšne počitnice.

Interpret Milan Štefe,
glasbena opremljevalka Nina Kodrič,
ton in montaža Matjaž Miklič,
režiserka Špela Kravogel,
urednici oddaje Staša Grahek in Petra Tanko.
Produkcija 2018.

prepevajo odlomke iz del Haydna, Mozarta, Gounoda, Cilee, Verdija, Bellinija in Musorgskega.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Predvajamo posnetke s koncerta Orkestra romanske Švice, ki je 16. maja letos v Viktorijini dvorani v Ženevi izvajal glasbo Erika Satieja, Mauricea Ravela in Petra Iljiča Čajkovskega. Orkester je na koncertu vodila vznemirljiva kolumbijska dirigentka mlajše generacije Anna María Patiño-Osorio. V uvodu sta v orkestraciji Clauda Debussyja zveneli Gimnopediji št. 1 in št. 3 Erika Satieja. Sledil je Klavirski koncert v G-duru Mauricea Ravela, v katerem se je kot solist predstavil francoski pianist Bertrand Chamayou, spored je dopolnila Simfonija št. 4 v f-molu, op. 36 Petra Iljiča Čajkovskega.

Papež Frančišek s svojo okrožnico Dilexit nos – Ljubil nas je odgovarja tako na izzive sveta kot tudi Cerkve. Odgovor na brezsrčnost vidi v Jezusovem srcu kot središču vseh src in v medsebojnem srečanju src ljudi. Kako prebuditi takšno srčno teologijo in način življenja? Gost: sociolog religije Igor Bahovec.

Johann Sebastian Bach je šest triosonat za orgle povezal v zbirko konec dvajsetih let 18. stoletja v Leipzigu. Namenil jo je svojemu sinu Wilhelmu Friedemannu, da bi z njeno pomočjo izpopolnil svojo orgelsko tehniko. Zbirka se je pozneje v več izvodih ohranila v rokopisih Bachovih učencev. Prva tiskana izdaja pa je izšla šele na začetku 19. stoletja v Zürichu.

Duša Počkaj, ena največjih slovenskih dramskih igralk, se je rodila 16. novembra 1924. Kot hommage izjemni umetnici objavljamo oddajo iz leta 1993. Takrat je Meta Krečič, sošolka Duše Počkaj, zapisala svoje spomine na čas, ko sta delili šolsko klop v tedanji uršulinski gimnaziji v Ljubljani. Pripoveduje, kako je Duša Počkaj že v najstniških letih kazala izrazit talent za igralsko umetnost — in ne le zanjo, temveč še za marsikatero drugo ustvarjalnost, kot je, na primer, risanje. Spomini Mete Krečič so dokument o veliki igralki, pa tudi pričevanje o času druge svetovne vojne, kot so ga doživljala dekleta na pragu odraslosti.

Interpretira Draga Potočnjak,
mojstrica zvoka Gabrijela Čepič,
režiser Jože Valentič.
Produkcija 1993.

V sklopu cikla Jazz Ars All Stars bomo iz ljubljanske Cukrarne neposrednmo prenašali koncert zasedbe TOMI PURICH BALKAN JAZZ GROUP.
Od Pirana do Ohrida, od Triglava pa do Vardarja, od jazza do folklore in nazaj – bi morda tudi lahko zapisali ob novem, vznemirljivem potovanju bobnarja Tomija Puricha. Pustimo se zapeljati!