Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na sporedu viteška romanca Si d'amor pena sentis (Ali čutiš ljubezni bol) iz madridske rokopisne zbirke Cancionero de Palacio, Simfonija za godalni orkester in basso continuo v G-duru Friderika II. Velikega, Sonata v e-molu Franza Bende in Koncert za flavto, harfo in orkester v C-duru, K. 299 Wolfganga Amadeusa Mozarta.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Predstavljamo in predvajamo suito za mali orkester iz baleta Pulcinella Igorja Stravinskega, ki jo je pred leti posnel Simfonični orkester RTV Slovenija pod vodstvom Marka Muniha.

Danes se začenja knjižni sejem in najbolje, da vas nanj povabi kar pesnica. Oziroma v njenem imenu igralka Vesna Jevnikar.
Redaktor Vlado Motnikar,
režiser Klemen Markovčič,
mojster zvoka Nejc Zupančič.

Posneto nov. 2013

Na sporedu Bransle de la royne – niz renesančnih dvornih plesov Michaela Praetoriusa, Otroci iz sanj – simfonični skici Edwarda Elgarja, Suita za violončelo in klavir, op. 16 Camilla Saint-Saënsa, Koncert za violino, rog in orkester Ethel Smyth, Sonatina za klavir Maurica Ravela, V stepah srednje Azije – glasbena slika za orkester Aleksandra Borodina, Štiri španske skladbe za klavir Manuela de Falle ter 'Predigra' in 'Izoldina ljubezenska smrt' iz opere Tristan in Izolda Richarda Wagnerja.

Kljub temu, da je Johann Georg Leopold Mozart navadno v senci svojega, mnogo bolj slavnega sina Wolfganga Amadeusa, so njegove zasluge za razvoj glasbene umetnosti precejšnje - ne le, da je ustvaril vrsto instrumentalnih in tudi nekaj vokalnih kompozicij, je tudi avtor slovite violinske šole. Namenjen je vsem, ki se ubadajo z bolj ali manj virtuoznim igranjem na violino, v njej pa glasbeniki še danes lahko najdejo vrsto koristnih napotkov za interpretacijo.

Na vrsti bo glasbeni portret bobnarja Žana Tetičkoviča in predstavitev njegovih glasbenih projektov. Glasbeni ustvarjalec – skladatelj in bobnar Žan Tetičkovič, z umetniškim imenom Jean John, živi in dela v New Yorku, kot glasbenik pa nastopa predvsem po Ameriki in Evropi. V Ljubljani bo premierno predstavil epilog trilogije The Port of Life, naslovljen From Where To Forever. To bo celovečerna skladba za jazzovski septet in godalni kvartet.

Raziskovalci iz Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU iz Postojne v tem tednu začenjajo vsakoletno raziskovalno ekspedicijo s kitajskimi kolegi na južnokitajskem krasu. Tam med drugim merijo količine CO2 v tamkajšnem kraškem podzemlju, tako kot so to skupaj na nedavnem obisku v Postojni izvedli na merilnih sondah v Javornikih na Notranjskem. Gre za dolgoletno sodelovanje s krasoslovci iz Inštituta za kraško geologijo Kitajske akademije geoloških znanosti v mestu Guilin v provinci Guangši na jugu Kitajske. Tem je uspelo dobiti raziskovalni projekt o količinah in meritvah CO2 v kraških kamninah in v zemljini južnokitajskega krasa. Nocojšni gost dr. Mitja Prelovšek z inštituta tokrat ni šel z njimi, je pa za oddajo povzel spoznanja dolgoletnega skupnega raziskovanja krasa s kitajskimi kolegi.

Pianistka iz Poljske je prejemnica več nagrad na mednarodnih pianističnih tekmovanjih, posveča se izvajanju klavirske glasbe od baroka do 20. stoletja na zgodovinskih klavirjih.

Maria Gabryś je po študiju modernega klavirja na glasbeni akademiji Fryderyka Chopina v Varšavi in na glasbeni akademiji v Lucernu študirala igranje na zgodovinskih klavirjih – fortepianih – na akademiji Schola Cantorum v švicarskem Baslu. Maria Gabryś se posveča izvajanju klavirske glasbe od baroka do 20. stoletja na zgodovinskih klavirjih. Koncertni spored, ki ga je izvedla v Viteški dvorani mariborskega gradu, je obsegal izbor klavirskih del iz prve polovice 19. stoletja. Prvo srečanje pianistke Marie Gabryś s Slovenijo je bilo leta 2012, ko je zmagala na Chopinovem tekmovanju Zlati prstan na Ptuju, v kategoriji zgodovinskega klavirja. V začetku septembra 2014 je znova prišla v Slovenijo, takrat na povabilo festivala Seviqc Brežice in izvedla recitala v mariborskem gradu in v Grand hotelu Rogaška v Rogaški Slatini. Na koncertu je izvedla: Polonezo v cis-molu, op. 26, št. 1, Fryderyka Chopina, iz leta 1835, prvo izmed Treh klavirskih skladb – impromptujev – op. posth. D 946. Franza Schuberta in Fantazijo – Impromptu v cis-molu, op. 66, Fryderyka Chopina na originalnem klavirju – fortepianu – dunajskega izdelovalca Streicherja, iz leta 1836..Pianistka Maria Gabrys bo o igranju fortepiana in repertoarju tudi govorila.
.

Humanistične teme, od filozofije in literature do jezikoslovja in zgodovine.

V oddajah Medenina in patina spoznavamo zgodovino našega godbeniškega izročila, integralna dela repertoarja pihalnih orkestrov in klasične mojstrovine s poudarkom na trobilih.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

V današnjem Svetu kulture: Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani se zvečer odpira jubilejni 40. Slovenski knjižni sejem s sloganom Knjigo moraš imeti rad. Letošnji gostji sta Slovenske Konjice in Hrvaška, ob odprtju pa bodo podelili Schwentnerjevo nagrado. Poročamo tudi z arhitekturne konference Piranski dnevi arhitekture s sloganom Etika in odgovornost. Žirija je glavno nagrado Piranesi dodelila arhitektom Vidic Grohar za projekt nadomestnih prostorov ljubljanske Drame.

Poučevanje in učenje glasbe zadostita različnim človeškim potrebam. Blackwell in McPherson trdita, da lahko več kot 95 odstotkov ljudi z zadostno prakso in sistematičnim usposabljanjem razvije svoj glasbeni potencial do profesionalne ravni, Reimer pa opisuje poučevanje in učenje glasbe kot način izboljšanja posameznikove sposobnosti pridobivanja pomembnih in razveseljivih glasbenih izkušenj. Učenje glasbenega instrumenta je lahko za otroka eden najprijetnejših in najbolj nagrajujočih konjičkov, lahko pa je tudi vir številnih frustracij.
Prav zato verjetno osip med učenci, ki se začnejo učiti glasbila, pa pozneje obupajo. Ta delež je pravzaprav zelo visok in Katarino Habe, Marušo Laure in Ano Kavčič Pucihar, ki so k sodelovanju povabile tudi Branko Rotar Pance, je zanimalo, kateri so razlogi in kako bi lahko delež učencev, ki predčasno končajo šolanje, zmanjšali.
Izsledke preliminarne kvalitativne raziskave, ki so jo izvedle med pedagogi, ravnatelji, starši in otroki, bo predstavila Ana Kavčič Pucihar.

Petra Koršič: Zlato jajce,
Lucija Stepančič: Kar od nekod,
Andrej Lutman: Izpisano.

Recenzije so napisali Majda Travnik Vode, Miša Gams in Bojan Sedmak.

Alojz Srebotnjak je bil med pobudniki ustanovitve Kluba komponistov, ki je v petdesetih letih prejšnjega stoletja utiral pot novi glasbi pri nas, in pozneje član skladateljske skupine Pro musica viva, ki jo dr. Andrej Rijavec imenuje »falanga bojevnikov za živo glasbo«. Skupina je med svojim delovanjem Slovence opozarjala na modernistične glasbene tokove, ki so bili pri nas spregledani, izdajala partiture svojih članov in poskrbela za izdajo gramofonske plošče, na kateri je bil zastopan tudi Alojz Srebotnjak. Skupina je čez nekaj let razpadla, posamezniki pa so se umetniško oblikovali v skladu s svojimi lastnimi estetskimi načeli.

Knjižni prvenec Helene Koder prepleta razmišljanja o umetnosti, umetnikih, književnosti, bivanju in minevanju skozi hoteno subjektiven pristop. Vsakega od njih vpelje fotografija, slika, naključna podoba, delček spomina … Pisanje, ki je lirično, organsko, polno živih detajlov iz sveta umetnosti in literature in hkrati družbeno aktualno. Je poklon pisanju in priznanje užitka v branju. Vseh enajst, vsebinsko in razpoloženjsko raznolikih esejev, kot rdeča nit povezuje osebna izkušnja in razmišljanje o minljivosti in izgubi.

Interpretinja: Barbara Cerar
Tonska mojstra: Sonja Strenar, Urban Gruden
Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina
Režiserka: Ana Krauthaker
Urednik oddaje: Alen Jelen

Produkcija Uredništva igranega programa, Programa Ars, ZKP RTV Slovenija v sodelovanju z Mladinsko knjigo.
Posneto v studiih Radia Slovenija leta 2024.

6. junija letos je minilo 200 let od rojstva koroškega krajinarja slovenskega rodu Marka Pernharta, znanega po panoramskih upodobitvah alpskih vrhov. Pernhartovih krajin se med drugim v svojem eseju Stisnjen h gori dotakne umetnostni zgodovinar, pisatelj in pesnik Robert Simonišek. Kot sugerira že naslov, v izbranem eseju piše o gorah in predvsem o človekovem odnosu do gor. Simonišek je bil za svojo esejistiko, tako kot tudi za svojo poezijo, že nagrajen. Prvič je Rožančevo nagrado prejel za zbirko Trk prostorov, drugič pa za knjigo esejev Pejsaži – sanjati na soncu.
Leta 2019 sta esej Stisnjen h gori prebrala Jasna Rodošek in Matjaž Romih, za radijski medij ga je pripravil Andrej Rot, glasbo je izbral Mihael Kozjek. Slišali ste lahko odlomke iz Simfonične pesnitve op. 20 Pesem planin Blaža Arniča v izvedbi simfoničnega orkestra RTV Ljubljana pod vodstvom Sama Hubada.

»To delo je ključ do mojega celotnega razvoja. Pokaže me s strani, ki jih pozneje ne pokažem več, ali z druge osnove. Pojasnjuje, kako se je moralo vse zgoditi pozneje, in to je za moje delo izjemno pomembno: da lahko človek od tu spremlja ljudi in njihov razvoj.« Arnold Schönberg je to pojasnil, potem ko je dokončal orkestracijo svojih Pesmi z gradu Gurre, ki jih je začel pisati enajst let prej, leta 1911.

V igri opica po imenu Rdeči Peter, ki se je naučil obnašati kot človek, akademiji predstavi zgodbo o svoji preobrazbi. Ujet v afriški džungli in zaprt na ladji za potovanje v Evropo se je prvič znašel brez svobode gibanja. Po izkrcanju je s pomočjo številnih učiteljev dosegel preobrazbo, akademiji pa poroča, da je njegova preobrazba tako popolna, da svojih čustev in izkušenj ne more več pravilno opisati kot opica. Ohranjanje življenja glavnega junaka je tako odvisno od njegovega odmetavanja spomina in identitete. V obdobju množičnih migracij v »krasni novi svet« Evrope, se Kafkova nadrealistična monološka pripoved danes zdi še bolj srhljivo aktualna in jedko stvarna kot ob njenem nastanku. Za uvod v monolog, v interpretaciji dramskega igralca Jurija Součka, pa še poglobljena dramaturška predstavitev Boruta Trekmana.

Prevajalec: Jože Udovič
Režiser in tonski mojster: Dušan Mauser
Dramaturg in avtor uvoda: Borut Trekman

Opičnik – Jurij Souček

Produkcija Uredništva igranega programa
Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana aprila 1966

Glasbena medigra.

Pesnica Živa Čebulj je po izobrazbi francistka in slovenistka, deluje kot književna prevajalka, lektorica in gledališka lektorica. Pretanjen posluh za jezik je dokazala s prevodi francoskih prozaistov, kot so Mathias Énard, Jérôme Ferrari, Emmanuelle Pagano in drugi. Za prevod knjige poezije Andrée Chedid Ubesediti pesem: 1949–1970 ji je Društvo slovenskih književnih prevajalcev novembra 2022 podelilo priznanje Radojke Vrančič. Lani pa je izdala svoj knjižni prvenec, pesniško zbirko Sama ljubezen je to in se z njo letos uvrstila med peterico nominirancev in nominirank za najboljši knjižni prvenec na jubilejnem 40. Slovenskem knjižnem sejmu. Izbrali smo nekaj njenih še neobjavljenih pesmi za zbirko z delovnim naslovom Oscilacije.

Interpretka Sabina Kogovšek,
režiser Špela Kravogel,
glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina,
ton in montaža Matjaž Miklič in Sonja Strenar,
urednik oddaje Matej Juh,
produkcija 2024.

Letos je minilo sto let od rojstva ameriškega jazzovskega pianista, skladatelja in aranžerja Dicka Katza. Svoje veščine je predajal predvsem drugim, sam je posnel le malo plošč pod svojim imenom. Katz je bil tudi nadarjen jazzovski pisec in esejist. V svojih prispevkih za The Jazz Review je obravnaval ustvarjanje Arta Tatuma in Milesa Davisa. Napisal je tudi nekaj spremnih besedil k ploščam drugih glasbenikov.