Razširjena napoved oddaje Na današnji dan ob 12.05.

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.

Ko je takrat 47-letna Susan Boyle v tretji sezoni priljubljene resničnostne oddaje “Britanija ima talent” samozavestno prikorakala na oder, nihče ni pričakoval tega, kar je sledilo. Njen okrogli obraz, neurejena pričeska in za tako priložnost precej skromna obleka so pri žiriji, občinstvu in gledalci pred televizijskimi ekrani brez dvoma izzvali neizgovorjeno, a tako očitno vprašanje: Le kaj ta ženska počne tukaj? Po kratki predstavitvi ji je Simon Cowell zastavil vprašanje o tem, kaj so njene sanje. Kot iz topa je odgovorila: Želim postati poklicna pevka. Telesna govorica članov žirije in občinstva ni razkrila le dvoma, da se kaj takega lahko zgodi, ampak je bilo čutiti tudi posmeh. Toda ko je Susan Boyle po prvih taktih glasbe odprla usta in začela peti pesem “I Dreamed a Dream” iz znanega muzikala “Nesrečniki”, ki temelji na zgodovinskem romanu Victorja Hugoja, so vsi ostali brez besed. Občinstvo je bilo navdušeno, ljudje so vstajali in ploskali, ona pa je pela. In verjetno je bilo le malo takih, ki se jim ne bi naježila koža. Član žirije Piers Morgan je njen nastop pospremil z besedami: “To je bilo največje presenečenje, kar sem jih doživel v vseh treh sezonah oddaje.” Potem je dodal: “Ko ste na začetku izjavili, da želite biti pevka, so se vam vsi smejali. Zdaj se ne smeji nihče. To je bil neverjeten nastop!” In čeprav Susan Boyle na takratnem tekmovanju ni zmagala, je njen debitantski album postal najbolje prodajani angleški debitantski album vseh časov. Ta zgodba je lahko sodobna prispodoba: ko se v nas utrdi določena podoba o kom, jo le težko spremenimo. “Po videzu in nastopu sodeč ta Susan Boyle nikakor ne more biti genialna pevka!” Naše izkušnje nas potrjujoče trepljajo po ramenih, ko nekoga znova “popredalčkamo”. Mislimo si, da to osebo poznamo, čeprav očitno ni tako. David je v enem izmed svojih psalmov priznal, da ne pozna niti svojih vzgibov. Mi pa trmasto vztrajamo pri mnenju, da poznamo ljudi. Mislimo, da vemo, kdo je “faca” in kdo samo povprečnež. Vendar še zdaleč ni tako. Okoliščine, izkušnje, zgodovina, izvor in še številni drugi dejavniki vplivajo na človeka in ga oblikujejo. V 1. Samuelovi knjigi 16,7 beremo odlomek s temi besedami: “Zares, Gospod ne vidi, kakor vidi človek. Človek namreč vidi, kar je pred očmi, Gospod pa vidi v srce.” Tudi mi lahko po tem Božjem zgledu in z njegovim delovanjem izoblikujemo ljubečo naravnanost, ki nam bo omogočila v vsakem človeku videti “Susan Boyle” – človeka, ki lahko naredi nepričakovano.

Ob delavnikih vsako jutro ob 6.40 pogledamo na svet z otroškimi očmi. To, kar se odraslim zdi samoumevno, pri najmlajših izzove domišljijske odgovore, ki nenehno presenečajo.

Nastavimo na lokalni čas in dopisnike po Sloveniji vprašamo koliko je ura v njihovem kraju.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti in ga poljudno predstavlja ob pomoči domačih ter tujih strokovnjakov; pojasnjuje pojave, s katerimi se srečujemo vsak dan, spremlja novosti pri raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in seveda skrbi tudi za možgansko jutranjo telovadbo. Možgane na dlani najdete tudi med podkasti in na twitterju: @mozganinadlani.

V življenju nas zanimajo, vznemirjajo, motijo ali veselijo najrazličnejše stvari. Majhne in velike. Pomembne, pa tudi tiste nekoliko manj opazne. Dobro je, če na vsako vprašanje najdemo odgovor strokovnjaka. V tematsko zelo pisanem Svetovalnem servisu lahko svoje vprašanje zastavite po telefonu 01 475 22 22 oziroma elektronskem naslovu radioprvi@rtvslo.si in dobite strokovni odgovor. Na Prvem, vsak delavnik od 8.05 do 8.30.

6. avgusta 1994 je umrl italijanski pevec in igralec Domenico Modugno, ki se je v glasbeno zgodovino zapisal s skladbo Volare. Leta 1958 jo je zapel na festivalu Sanremo in je postala ena največjih italijanskih mednarodnih uspešnic.

V Sloveniji odmeva obsežna nemška študija, ki je bila v zadnjih dneh julija objavljena v ugledni znanstveni reviji Lancet. Raziskovalci so pregledali zdravniške kartone več kot 10.000 bolnic in bolnikov, ki so se zaradi covida 19 zdravili v nemških bolnišnicah. Na podlagi podatkov so ugotovili, da je vsak peti bolnik s covidom, ki so ga sprejeli v bolnišnico, umrl – od tistih, ki so dihali ob pomoči ventilatorja, pa kar vsak drugi. »Podatki zbujajo skrb,« pravi infektolog prof. dr. Andrej Trampuž, ki dela na kliniki Charite v Berlinu. Zaskrbljen je, ker si ljudje zaradi strahu pred epidemijo zatiskajo oči. Več pa v Ultrazvoku. Dr. Trampuža je v Berlin poklical Iztok Konc.

Foto: TV Slovenija

Demenca, katere najpogostejša oblika je Alzheimerjeva bolezen, se mnogokrat tiho prikrade v družino. Pozabljivost, morda nekoliko drugačno vedenje – oboje lahko pripisujemo tudi običajni starosti, zato je pozneje spoznanje, da je nekdo izmed svojcev zbolel za demenco, lahko še toliko bolj boleče in skrb zbujajoče. Kdaj moramo biti na vedenje svojca pozornejši, kdaj moramo posumiti na morebitno demenco? Lucija Fatur se je pogovarjala s Saro Kelnarič, glavno medicinsko sestro v Centru starejših Notranje Gorice DEOS, vodjo zdravstvene nege in oskrbe, ki zelo dobro pozna vse poti in stranpoti demence in skrb, ki jo občutijo svojci.

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

25 minutna oddaja je v prvi vrsti lokalno obarvana, namenjena predstavitvi dogajanj, problemov, uspehov v posameznih okoljih po vsej državi. V njej seveda najdejo prostor tudi vse pomembnejše domače in tuje novice, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Tehnologija spreminja svet. Novo tehnološko revolucijo pomeni 5G-mobilno omrežje pete generacije, ki bo omogočilo internet stvari in z njim nepretrgano povezanost številnih avtonomnih naprav. Ideje razvijalcev so privlačne – od samovozečih vozil do pametnih mest in domov. Več zabave in udobja, večja učinkovitost, večja varnost – torej boljši svet. Pa tudi več naprav in z njimi več podatkov. Ne le osebnih. Zato se je treba vprašati: kaj tak tehnološki razvoj pomeni za družbeni napredek in kibernetsko varnost? Kako torej regulirati razvoj tehnologije? Odgovore boste slišali v Studiu ob 17-ih, voditeljica bo Urško Henigman.

Sogovorniki pa bodo:

- Matjaž Ropret, urednik spletne strani tehnozvezdje.si,
- Andrej Tomšič, namestnik informacijske pooblaščenke,
- in Nina Pejič, raziskovalka mednarodnih odnosov in vzpona Kitajske.

Vsak delavnik ob 18.15 se na Prvem odpravimo v svet kulture. Bodite z nami in s kolegi iz uredništva za kulturo 3. programa Radia Slovenija – programa Ars pri pregledu aktualnega dogajanja na kulturnem področju.

Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 19.00 na Radiu Slovenija.

Z njo se srečajo otroci v gozdu …
Pripoveduje: Sabina Kogovšek.
Napisala: Milena Miklavčič.
Posneto v studiih Radia Slovenija 2005.

Začetek Vražjih sega v leto 2016, ko so se fantje ob vseh študijskih in drugih obveznostih začeli dobivati na vajah. Na njihovi spletni strani preberemo, da imajo na koncertih samo eno misijo: narediti vražje dober žur! Poleg tega seveda glasbo jemljejo zelo resno, saj so svojo kakovost pokazali in se dokazali na marsikaterem glasbenem festivalu, med drugim na festivalu Slovenska polka in valček 2019, na katerem so si s skladbo Misel nate ne zaspi priigrali zmago za najlepši valček Festivala. Tudi ta je zazvenel v zadnji junijski oddaji Poletni koncerti iz naših krajev, ki smo jo prenašali neposredno s Ptuja. Skupino Vražji muzikanti sestavlja pet mladih glasbenikov in pevka. Člani zasedbe so: Alen Partlič (harmonika, baskitara, vokal), Jan Junger (klarinet, saksofon, vokal), Luka Krof (trobenta, klaviature, vokal), Klemen Pešl (kitara, vokal), Aleš Rola (bariton, baskitara, diatonična harmonika, bobni, vokal) in Eva Kovačič (vokal).


»Vražji smo izjemno počaščeni, da bomo lahko igrali v ciklu oddaj Poletni koncerti iz naših krajev. Koncerta se izjemno veselimo, saj bo to po tem težkem obdobju za glasbenike eden naših prvih javnih nastopov. Vse skupaj pa bo še bolj čarobno zaradi kraja – najstarejšega slovenskega mesta Ptuj, v katerem se vselej počutimo kot doma.«

Vražji


Ker Vražjim v svoji kratki, a uspehov polni karieri še ni »uspelo« posneti veliko pesmi (trenutno imajo tri), boste slišali znane narodnozabavne skladbe, ki gotovo še najbolj sodijo prav v že omenjeno mesto Ptuj, v katerem imajo najstarejši festival slovenske narodnozabavne glasbe.

»Veseli smo, da je radijska oddaja Poletni koncert iz naših krajev gostovala tudi na Ptujskem gradu. V Pokrajinskem muzeju Ptuj-Ormož podpiramo organizacijo različnih prireditev, dogodkov in koncertov. Upamo, da bo oddaja dosegla čim večji krog poslušalcev, ki bodo morda dobili zamisel oziroma navdih za obisk našega mogočnega gradu, ponosa Ptuja. Letos, ko je zaradi izrednih razmer, povezanih z novim virusom, obisk močno upadel, je to za nas še toliko pomembnejše. Zato vsi pot pod noge in se vidimo na Ptujskem gradu ter ob naših muzejskih zbirkah.«

Aleksander Lorenčič, direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož

Odlomki iz avtorjevih romanov: Potovanje na Luno, Bajna dediščina, Otroka kapitana Granta, Skrivnostni otok. Rdeča nit oddaje je hrana in avtorjevo znanstveno vizionarstvo.

Potovanje na luno, Bajna dediščina, Otroka kapitana Granta in Skrivnostni otok. Prevedli so jih Ivan Črnagoj, Bogo Stopar, Anton Bajec in Janez Gradišnik.

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

V tokratnem poletnem izboru slovenskih kantavtorskih pesmi se odpravljamo na glasbeno potovanje in poslušamo pesmi, ki so jih ustvarili Katarina Juvančič, Nika Solce, Marko Grobler in Tomaž Pengov.

Boris Kolar, biolog in ekolog, je Slovence leta 2008 navdušil s svojim romanesknim prvencem Iqball hotel, s katerim se je uvrstil tudi med finaliste za nagrado kresnik. Z zgoščenim, kozmopolitskim in mitološko obarvanim romanom smo dobili izvrsten primer izvirnega humorističnega leposlovja. Kolar duhovito, tu in tam ironično in cinično opisuje evolucijo človeške živali; dogajanje je postavljeno v obdobje po prvi svetovni vojni in fiktiven kraj v vzhodni afriški puščavi, v katerem Mediteranec Vito sredi ničesar postavi hotel, v katerega zahajajo le domačini, masajski Haruše, ljudje, odmaknjeni od časa in zgodovine. V izbranem odlomku jih obišče nekdanji nemški vojak Hans putka moja. Njegova naloga je, da domačinki Alici, gospodinji angleškega misionarja, prenese gospodarjevo odpoved.