Epidemija koronavirusa ne vpliva le na telesno, temveč tudi duševno zdravje. Tudi pri mladih. Najnovejše ugotovitve nam bosta razkrila četrtkova nočna gosta, Alenka Seršen Fras in Mitja Muršič s Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše Maribor. Prisluhnili bomo tudi odlični glasbi: mariborski skupini Leonart, ki je pred kratkim izdala nov album, in glasbi iz zgodnjih let legendarnega ameriškega producenta Ricka Rubina.

Razširjena napoved oddaje Na današnji dan ob 12.05.

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.

»Najdragocenejši pouk / poteka na smrtni postelji. / Vsa ogledala so čista, / kot jezero po velikem dežju,« zapiše nemška pesnica Hilde Domin. Ta precizna misel je hkrati tudi dejanje poguma. Smrt je ena tistih besed, ki je v sodobni poeziji ne srečamo prav pogosto. Morda je tako zaradi domnevne iztrošenosti od tisočletnih priklicevanj, gotovo pa tudi zaradi duha časa, ki si prizadeva, da smrt ostane samo – smrt.
Smrt je najprej prav to – brezno niča, ki jemlje. Radi se tolažimo, da ljubljeni umrli ostajajo z nami, a to ne drži za tiste, ki so bili sprepleteni z globinami našega obstoja. Oni odidejo. Za njimi ostane podoba, ki z leti izgublja ostrino, glas, ki mu čas odvzame barvo in moč.
A vendarle je lahko konec življenja tudi začetek. Na horizontu tega danes drznega mišljenja se smrti med seboj razlikujejo ne le po tem, ali so naravne ali nasilne, nenadne ali dolgo pričakovane, ampak tudi po tem, kakšno sled pustijo za seboj v pokrajini živih. V sled, ki ostaja za umrlim, se izlivajo vse izrečene in neizrečene besede, vse nežne geste in vsi spodleteli poskusi sobivanja. A ne le to, vanjo se iztekajo tudi struge našega duhovnega življenja. Kot bi nas konec nekega življenja izzval z najtemeljnejšim vprašanjem: Si znal videti začetek? Si v človeku, ki te je zapustil, uzrl dno, stičišče vseh njegovih pojavitev v svetu, njegovo podarjenost, v kateri si rojstvo in smrt zreta iz oči v oči?
Smrt lahko pusti za seboj opustošenje, če so ta vprašanja lebdela na površini zavesti kot tujek v procesu samoohranitve življenja; žalovanje tedaj postane reka, ki preplavlja bregove. Lahko pa, če smo se znali v teh razpokah za hip naseliti, konec vrže na življenje slepečo luč. Kot v Caravaggievem chiaroscuru se razločijo robovi, poglobi se perspektiva, izostrijo se kontrasti. Svetloba in tema se srečata v nedeljivi celoti obstoja. »Naslednja učna ura / bo tvoja smrt, ali moja,« konča pesnica, »tako svetla, tako jasna, / da se bo v hipu stemnilo.«

Dihanje pod masko najbrž ni nikomur prijetno. A zdaj je priporočljivo in ponekod celo zapovedano. Zato je skrb za pravilno oziroma ustrezno dihanje še pomembnejša. Kako pravilno dihati, je torej zanimalo Liano Buršič, ko se je pogovarjala s kranjskimi tretješolci z OŠ Jakoba Aljaža.

Pred več kot 30 leti so mesto Slovenj Gradec razglasili za mesto, ki je Glasnik miru. Gre za naziv, ki ga podeljuje Organizacija združenih narodov. To je pomembno vplivalo na razvoj koroške prestolnice, še več, mir je danes v teh zaostrenih časih epidemije in družbenih nemirov, še posebej pomembna vrednota. Selimo se na Koroško, kjer pravijo, da je tudi središče sveta, letos so ga obarvali v modro.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.

Budilka zvoni, zaspano se skobacamo iz postelje … napol v snu in še v temi odtavamo v smeri kopalnice in potem …. “AUuuuuUU!” naš prst na nogi doživi bližnje srečanje z robom postelje, omare ali kakšnega drugega predmeta, ki se je postavil po robu naši jutranji rutini in ne-bolečini. Kaj se dogaja v naših možganih, ko boli, smo v naših oddajah že raziskovali, tokrat pa se bomo ustavili pri tistem “Auuuuuuu!”Zakaj bolečino “ozvočimo”, vokaliziramo in – ali nam to kaj pomaga? Kako je pri akutni in kronični bolečini? Pri mlajših in starejših? Je podobno s solzami? Z odgovori nam bo pomagala doktorica Helena Jamnik z Univerzitetnega rehabilitacijskega inštituta Republike Slovenije – Soča. Pripravlja: Mojca Delač.

Marčevskemu zaprtju študentskih domov je zaradi epidemije pred kratkim sledilo še eno zaprtje. V domovih so lahko sprva ostali le tisti študenti, ki imajo tam prijavljeno stalno prebivališče, študentske družine in tuji študenti, drugi so morali svoje sobe zapustiti. Pozneje so seznamu tistih, ki lahko bivajo v domovih, dodali še vse študente, ki delajo v nujnih službah. Študentske organizacije ob tem opozarjajo, da so bile mnoge skupine študentov prezrte. Tej temi namenjamo četrtkov Svetovalni servis, ko se nam bosta pridružila Igor Brlek iz Študentskega doma Ljubljana ter Patrik Čelik, predsednik Študentskega sveta stanovalcev.

Vsak delovnik se spomnimo katere izmed pomembnejših glasbenih obletnic, pa tudi zanimivosti in dogodkov doma in po svetu. Dober dan z Anjo Rupel ob 8.30 na Prvem.

Rubrika izpostavlja aktualne glasbene posebnosti, poroča o koncertnem dogajanju, novih glasbenih izdajah ter izpostavlja pregled glasbenih vsebin na Prvem.

Med spolnim odnosom se poveča dihalni volumen, zviša se krvni tlak, utrip srca naraste tudi do 180 udarcev na minuto. To so podatki, ki številnim bolnicam in bolnikom po prebolelem srčnem infarktu povzročajo tesnobo in strah. Bojijo se, da se bo srčni infarkt ponovil. Vendar pa študije kažejo, pomirja specialistka spolne medicine Frosina Krstanoska iz Splošne bolnišnice v Slovenj Gradcu, da je prepričanje, da ponovna spolna aktivnost sproži srčni infarkt, napačno. Podrobneje pa v Ultrazvoku. Pripravlja Iztok Konc.

Foto: Frosina Krstanoska

Družabne igre so lahko zelo dobrodošla popestritev tudi v sedanjih razmerah, seveda če jih igramo varno, torej doma in le s člani svojega lastnega gospodinjstva. Med Slovenci je sicer veliko navdušencev nad igrami s kartami, zlasti tarokom, pokrom, remijem … Manj pa je pri nas tistih, ki so se poglobili v nekoliko bolj zapleten bridž, ki velja za šport in je priljubljen predvsem v Angliji in Združenih državah. Eden zelo zavzetih igralcev te igre pri nas je gospod Dušan Fortuna iz Novega mesta, s katerim smo se pogovarjali še pred zadnjimi protikoronskimi ukrepi, ki so za nekaj časa tudi partije bridža preselili med domače stene.

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

25 minutna oddaja je v prvi vrsti lokalno obarvana, namenjena predstavitvi dogajanj, problemov, uspehov v posameznih okoljih po vsej državi. V njej seveda najdejo prostor tudi vse pomembnejše domače in tuje novice, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Danes prvič objavljeni posnetki slovenskega satelita Nemo HD potrjujejo uspešen vstop Slovenije na področje vesoljskih tehnologij. In če ne želimo biti zgolj sekundarni uporabniki tujega znanja in tehnologij, je ključno, da tudi v prihodnje aktivno sodelujemo. To pa zahteva tako od države kot od podjetij zelo dolgoročno, resnično razvojno usmerjeno in finančno močno podprto vizijo. Toda vlaganja v znanje in razvoj ter prenos znanja v gospodarstvo so vse prevečkrat Ahilova peta slovenske razvojne strategije. Kaj je torej potrebno za tako uspešni zgodbi, kot sta Trisat in Nemo HD, kaj od podjetij in držav zahteva hitro razvijajoče se in zelo tekmovalno področje vesoljskih tehnologij ter kakšne koristi prinaša, so vprašanja, na katera bodo v tokratnem Studiu ob 17ih odgovarjali: Tomaž Rodič iz Centra odličnosti Vesolje SI, Tomaž Rotovnik iz podjetja Skylabs, Dušan Olaj iz podjetja Duol, Grega Milčinski iz podjetja Sinergise ter Tanja Permozer, vodja slovenske delegacije pri Evropski vesoljski agenciji.

Vsak delavnik ob 18.15 se na Prvem odpravimo v svet kulture. Bodite z nami in s kolegi iz uredništva za kulturo 3. programa Radia Slovenija – programa Ars pri pregledu aktualnega dogajanja na kulturnem področju.

Marsikoga med nami v teh časih preveva mnogo stvari, ki skrbijo in bolijo. Bolečina je večplasten pojav. Lahko jo čutimo neposredno v telesu, nanjo se vedno odzovemo tudi čustveno. Čustva lahko boleče doživljamo tudi, če ni telesnea ozadja. Ko nas nekdo zapusti, ko nekaj ali nekoga izgubimo, ko ne dosežemo nečesa, kar si želimo, zelo boli. Lahko pa se pojavi tudi duhovna bolečina ali eksistencialna bolečina, boleče doživljanje sveta. Kako si lahko pomagamo in vse te bolečine olajšamo? O tem s prof. dr. Borutom Škodlarjem.

Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 19.00 na Radiu Slovenija.

Vse spravi v dobro voljo.
Pripoveduje: Violeta Tomič.
Češka ljudska pravljica.
Posneto v studiih Radia Slovenija 1996.

Najstarejša glasbena oddaja Radia Slovenija že več kot šest desetletij ohranja narodno-zabavno izročilo in glasbo manjših vokalnih zasedb. Zajema iz bogatega radijskega arhiva, predstavlja novosti s tega področja, prinaša portrete pomembnejših ustvarjalcev narodno-zabavne glasbe, enkrat na mesec pa tudi gosti najkakovostnejše zasedbe, ki izvajajo svoje skladbe živo. Oddajo pripravljata napovedovalka Lucija Grm in glasbeni urednik Tomaž Guček. Vsak četrtek ob 20.00 na Prvem.

Kot že podnaslov pove, imajo v tokratni oddaji glavno vlogo citre. Poslušate pa: Miho Dovžana z različnimi izvajalci, Cito Galič; Ansambel Podkrajski fantje; Slovenski citrarski kvartet; Zlato Ognjanovič ob citrarski spremljavi; Prifarske muzikante; Oktet Adoramus; Ansambel Jožeta Burnika; Ansambel Slovenija; Tomaža Plahutnika; Karlija Gradišnika in Ansambel Janeza Goršiča. Citre bodo igrale, pele, se smejale in plesale in v naša srca vnesle radost in toplino doma. Tistega starega, s patino prežetega in z jedrom glasbenega spomina vtrtega. Vmes bomo – ob pomoči zapisa na straneh citrarskega društva Slovenija – napaberkovali nekaj dejstev o citrah v Sloveniji.

Nesmrtni angleški bard je štiri stoletja po smrti zanetil pravo evforijo ponovljenih in prenovljenih predstavitev svojih umetnin. Izvirniki so pač izvirniki, zanje velja, da ne zastarajo; toda po vsem svetu so nastajali novi prevodi, kot bi prevajalci z njimi želeli dokazati, da je bilo v dotedanjih še kaj napak razumljenega, predvsem pa so tisti, ki so se lotevali zahtevnih nalog, nesmrtne bardove besede polagali v naročje sodobnega jezika. Tudi pri nas, po zaslugi britanske televizijske hiše BBC, ki slovi po svojih izjemnih dramatizacijah. Po Shakespearjevih zgodovinskih dramah so posneli nadaljevanko »Votla krona«, ki jo je predvajala Televizija Slovenija, hkrati pa poskrbela, da so drame o Rihardu II. in III., Henriku IV., V. in VI. pol stoletja po prvem prevodu v slovenščino dobile tudi novo jezikovno podobo. Pričakovali bi, da se bo pod novi prevod podpisal kateri izmed znanih in priznanih prevajalcev Shakespearja, toda sledilo je presenečenje. Nov medij – nov obraz. Prevajanje so zaupali Barbari Krével, ki v oddaji tudi razlaga o svojem 'spopadanju' s Shakespearjem. Avtorica oddaje je Dušanka Zabukovec, urednik Matej Juh.

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Uglasbena poezija zazveni najlepše, kadar se avtor glasbe poistoveti z besedami pesnika. Prav zato je album »Cesta, ki pelje v sanje« nekaj čisto posebnega: kantavtor Luka Gluvić je na njem namreč uglasbil poezijo svojega očeta Gorana Gluvića.

Zgodbo smo odkupili v okviru letošnjega Arsovega natečaja za najboljšo kratko zgodbo. Nadijo Šuler sicer že nekoliko poznamo, pred nekaj leti smo prav tako na natečaju odkupili njeno zgodbo z naslovom Lun, svoja besedila pa objavlja tudi v revijah Literatura, Vzajemnost, Ženska in drugih. Njene zgodbe niso izmišljene, avtorica črpa navdih zanje iz resničnega življenja.