Na nočni obisk prihaja Biljana Novak - Biba, operna pevka, ki je magistrirala na zagrebški akademiji za glasbo. Bila je operna solistka Hrvaškega narodnega gledališča Split in solistka koncertne Direkcije Zagreb, znana pa je tudi kot Hribarjeva Biba iz oddaje Hri-bar, ki je bila predvajana na Televiziji Slovenija. Poleg opere njeno kariero zaznamujejo tudi številna uspešna sodelovanja z drugimi glasbeniki, dejavna pa je tudi kot vodja otroškega zbora Lučke iz Kapel, v katerem glasbeno izobražuje 16 deklic. Z Biljano Novak - Bibo se bo po polnoči pogovarjal Aleš Ogrin.

Razširjena napoved oddaje Na današnji dan ob 12.05.

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.

Že preden sem krenil na Camino, so mi številni svetovali, naj grem sam. Da je tako ta pot veliko bolj tisto, kar mora biti, da tako spoznaš veliko več novih ljudi, ker se ne zapiraš v krog svojih prijateljev, in da imaš tako veliko časa za tišino in razmislek o svojem življenju. Vendar nisem hotel iti sam. Priznam, da zato, ker me je bilo strah, da se ne bi imel na koga obrniti, če bi se mi na poti kaj zgodilo. Tako sem na Camino odšel z dvema prijateljicama. In z njima naredil pot, ki je zagotovo ne bi, če bi odšel sam.

Družba me je povsem razgalila. Ne samo, da sem spoznal, da nimam toliko moči kot drugi, da sem šibkejši, kot sem si mislil pred tem. V veliki meri sem spoznal tudi svoje sence. Svoje kaprice, svoje muhe, svojo trmo in trdoto. Zgrozil sem se pred samim sabo. Bil sem nekdo, ki ga nisem poznal. Za to sta bili odgovorni moji prijateljici. Jaz sem poznal njiju in onidve mene. Če bi hodil z neznanci, bi se vedno lahko umaknil v svoj mehki svet iluzije, da je z menoj vse v redu, da so drugi tisti, ki so slabiči. Tako pa sem vsak dan pred njiju stopil kakor pred svoje ogledalo.

Dokler je človek sam, nikdar v resnici ne ve, kdo in kakšen je. Ko pa hodi v družbi, se njegova pot spremeni. Tako ne gre več, kamor bi sam hotel priti, temveč tja, kamor bi moral priti. In tja tudi pride.

Jezus vse zapovedi povzame v dve ključni, ki imata enak cilj, ustvariti skupnost. Prav verjetno je to storil zato, ker je to edini način, da zapovedi tako ne postanejo nikakršno dokazovanje, česa vsega smo sposobni, ne postanejo iskanje popolnosti, temveč to, čemur so namenjene – iskanju odnosa. Ljubezen ne more biti zapoved. Ne moremo ljubiti, če nam kdo to ukaže, zapove. Zapoved ljubezni zato v bistvu razumem kot zapoved skupnosti, zapoved, naj vedno hodimo skupaj, tudi ko smo sami. Kdor hodi v skupnosti, ne more zgrešiti poti. Ker ga skupnost sama od sebe vedno pripelje tja, kamor mora priti.

Zato res ni treba nobenih drugih usmeritev, nobenih pravil, nobenih zapovedi. Skupnost je edina zapoved. Kdor živi skupnost, je razumel krščanstvo.

Enkrat letno, na tretji petek v novembru, šole svojim učencem postrežejo tradicionalni slovenski zajtrk (TSZ), ki bo letos že deseti po vrsti. Tega sestavljajo jabolko, kruh, maslo in med. Njegova izvedba pa bo zaradi epidemije covida-19 letos potekala drugače. Otroci si ga bodo morali pripraviti sami. Zato je Gašper Stražišar povprašal tretješolce osnovne šole Danile Kumar, kaj je tradicionalni zajtrk in kako naj si ga pripravijo.

Edina jutranja rubrika, v kateri se lahko znajde vse. In v kateri povemo (skoraj) vse.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.

V vsaki hiši, stanovanju ali pisarni so prostori oz. kotički, kjer je svetlobe malo. Vanje običajno ne postavimo sobnih rastlin, saj bi zaradi pomanjkanja svetlobe hitro propadle. Ampak zakaj si kopalnica, stopnišče, veža ali oddaljen kot dnevne sobe ne bi zaslužili koščka žive narave? Obstajajo namreč rastline, ki se dobro počutijo tudi v temnejših prostorih, pravi Plantellina strokovnjakinja Nevenka Breznik.

Na svetovni dan otroka smo v Svetovalni servis povabili tiste, ki otrokom pomagajo na svet – babice. Priprava na porod se začne že v nosečnosti. Kako naj nosečnica poskrbi za svoje fizično in duševno zdravje, kaj naj vsebuje porodni načrt, kako na priprave na porod vpliva epidemija in kako učinkovita je šola za starše, ki se je po večini države zaradi hipnih razmer znova preselila na splet? Naša petkova gostja bo izkušena babica in predavateljica v Šoli za starše na ljubljanski ginekološki kliniki Gordana Njenjić. Vabljeni k sodelovanju.

Vsak delovnik se spomnimo katere izmed pomembnejših glasbenih obletnic, pa tudi zanimivosti in dogodkov doma in po svetu. Dober dan z Anjo Rupel ob 8.30 na Prvem.
Danes 78. rojstni dan praznuje ameriški pevec in avtor Norman Greenbaum, ki se je v glasbeno zgodovino zapisal samo z eno uspešnico, skladbo Spirit In The Sky.

Rubrika izpostavlja aktualne glasbene posebnosti, poroča o koncertnem dogajanju, novih glasbenih izdajah ter izpostavlja pregled glasbenih vsebin na Prvem.

Sašo Hribar, Tilen Artač, Jure Mastnak, Nejc Mravlja, Aleksander Pozvek in Marko Cirman, strokovnjaki za nepredvidljiva presenečenja, se vsak petek vračajo v studio Prvega. Neugnani, nepredvidljivi, neizprosni, neodvisni in neponovljivo izvirni satiriki in imitatorji vam dajejo priložnost za kritičen in vedno aktualen skok v konec tedna. V petek po 10.00 na Prvem.

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

25 minutna oddaja je v prvi vrsti lokalno obarvana, namenjena predstavitvi dogajanj, problemov, uspehov v posameznih okoljih po vsej državi. V njej seveda najdejo prostor tudi vse pomembnejše domače in tuje novice, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.

Ljudje očitno želimo verjeti v to, da nas nekdo vodi in skrbi za nas. Tako ni nepomembno, koga izvolimo za voditelja. Bo Donald Trump ostal vodja republikancev, tudi če ne bo več predsednik države? Se res obetajo spremembe tudi v Rusiji? Je avtoritarnim voditeljem spodletelo ob iskanju odgovora na pandemijo Covida 19?

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Evropska unija je že globoko sredi drugega vala pandemije covida-19, ki bo še bolj prizadel evropsko gospodarstvo kot prvi, vendar se zatika pri potrjevanju zgodovinskega dogovora o tisoč 800 milijard evrov pomoči za obnovo. Krepijo se pritiski, naj Bruselj tako ali drugače uresniči načrt za okrevanje, saj zmanjkuje časa. Bo vladavina prava pogoj za evropske milijarde? Bodo članice, ki se bodo odmaknile od skupnih vrednot, ostale zunaj jedrne Unije? Kako globoka je evropska kriza? O tem v z voditeljico Sandro Krišelj, našimi dopisniki po Evropi in gosti v studiu.

Vsak delavnik ob 18.15 se na Prvem odpravimo v svet kulture. Bodite z nami in s kolegi iz uredništva za kulturo 3. programa Radia Slovenija – programa Ars pri pregledu aktualnega dogajanja na kulturnem področju.

Za samozavest pogosto mislimo, da jo imamo ali pa je nimamo. Vendar ima, kot nam po povedal prof. dr. Borut Škodlar, seveda več odtenkov. Pogosto se v življenju srečamo s preizkušnjami, ki nam jo lahko načnejo. Recimo ob odhodu ljubega človeka iz našega življenja. Začnemo se spraševati Kaj je narobe z mano?, Zakaj se mi je to zgodilo?, Ali nisem vreden/a? ... Samozvest je seveda zelo povezana tudi z umirjenostjo in prav te se bomo vnovič spomnili v nocojšnji epizodi.

Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 19.00 na Radiu Slovenija.

Skrivnost kitajske čepice.
Pripoveduje: Tomaž Gubenšek.
Napisal: Žarko Petan.
Posneto v studiih Radia Slovenija 1993.

Apokaliptični narativi, ljudske zgodbe in razmišljanja o koncu sveta nam včasih delujejo zelo abstraktno, sploh, če niso nastali znotraj našega kulturnega prostora in časa, vendar so se te predstave že od nekdaj oblikovale tudi v naših kulturnih okoljih. Doktorandka na oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete v Ljubljani Kristina Radomirović Maček se s folkloristične perspektive ukvarja z eshatološkimi miti in raziskovanjem sodobne folklore na spletu, pri čemer je še posebej pozorna na območje nekdanje Jugoslavije. Z njo se je pogovarjala Magda Tušar,

Z našimi rojaki po svetu potujemo na Balkan, na Češko in na Švedsko, ustavljamo pa se tudi v Ljubljani. Najprej zavijamo v Novi Sad, kjer je Društvo Slovencev Kredarica pripravilo večdnevno tradicionalno prireditev Dnevi slovenske kulture, v oddaji prek radijskih valov gostimo Primoža Škrjanca, ki že desetletje biva v Pragi, ukvarja pa se s prodajo pristnih slovenskih prehrambenih izdelkov. Pogovarjali smo se tudi z Goričanko Majo Rutar Smedmark s Švedske , ki na severu Evrope živi že več kot dve desetletji , dela pa pri največjem svetovnem trgovcu s pohištvom. V oddaji pa vas seznanjamo tudi s podrobnostmi v zvezi s 27. Zimsko šolo slovenskega jezika, ki bo letos zaradi pandemije potekala v spletni obliki.

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Metka Lampret je leta 2016 pri sedeminšestdesetih letih za zbirko kratkih zgodb Kam bi dala takle dan prejela nagrado za najboljši knjižni prvenec. V zrelih letih je na literarno prizorišče stopila z iskrivimi besedili, v katerih po večini spremljamo vsakdan malega človeka. V oceni zbirke za našo oddajo S knjižnega trga je Jasna Lasja zapisala, da gre za premišljeno napisano delo, v katerem je vselej nekaj trpkega in otožnega, a je to odeto v mehkobo in toplino. Še pred izdajo kratkoproznega prvenca je leta 2013 Metka Lampret za zgodbo Rad imam vlake, ki jo lahko slišite v nocojšnjem Literarnem nokturnu, dobila drugo nagrado Arsovega natečaja za najboljšo kratko zgodbo. V zvočno podobo je bilo besedilo prelito ob nagradi leta 2013, interpretirala sta ga Vesna Jevnikar in Željko Hrs.

Jazz pred polnočjo prinaša izbor najznamenitejših posnetkov svetovne džezovske literature. Oddajo pripravlja Hugo Šekoranja.