Najlepše je, kadar tisto, kar si napisal, spregovori tudi drugim. To je največ, kar lahko dobiš kot avtor, pravi pesnik, avtor štirih pesniških zbirk za odrasle in ene za otroke, Milan Šelj. Sam se še vedno počuti mladega, radovednega - po duši je večni popotnik, vedno v iskanju nečesa novega, novih izzivov, novih prostorov, novih ljudi - in to je tisto, kar nas dela kreativne, pravi - dokler smo radovedni, gremo naprej, enkrat, ko postanemo intelektualno leni, potem je konec. V oddaji razkošje v glavi se je z njim pogovarjala Tadeja Bizilj.

V javnosti iz leta 1990 praviloma izpostavljamo le armadno akcijo delne razorožitve in prevzema orožja Teritorialne obrambe. Ob tem pa – menda nenamerno - pozabljamo, da so dobro organizirane skupine spretnih in pogumnih iz varovanih armadnih skladišč odpeljale zajetne količine vojaške opreme in orožja. Pripadniki tedanje milice ter Manevrske strukture narodne zaščite so »ukraden« tovor prepeljali na skrivne lokacije, praviloma v skladišča posameznih podjetij in na kmetije, katerih lastniki so se strinjali, da nase prevzamejo breme tveganja. To je bil čas osebnih odločitev in velikega zaupanja med prebivalstvom in pripadniki slovenskih obrambnih sil.

Zgodbo o celjskem srednjeveškem obzidju moramo začeti v antiki, v obdobju rimskega Celja, takrat imenovanega Celeia ali tudi Keleia. To je bilo eno izmed štirih rimskih mestnih naselij, ki jih poznamo iz obdobja antike na naših tleh. Začetki tega mesta pa segajo v obdobje prazgodovine, takrat so na celjskem območju obstajale naselbine v tako imenovani železni dobi. Tem so sledile naselbine v latenskem obdobju in potem v obdobju Keltov, kjer je bila ta naselbina v južnem delu današnjega Celja, na območju mestnega parka. Ta naselbina je še razmeroma slabo poznana, je bila pa zelo pomembna v obdobju keltskih plemen Tavriskov, ki so tu živeli pred prihodom Rimljanov. O strateškem pomenu omenjenega naselja govori to, da je imelo pravico do kovanja svojega lastnega denarja. To lego in pomen so pozneje izkoristili Rimljani, ki so v sklopu ustanovite province Norik petim naseljem podelili mestne pravice, in med njimi je bila tudi Celeia. Samo strnjeno mesto se razteza vse od Miklavškega hriba na jugu do severnih teras in do današnje Levstikove ulice. O njegovi velikosti je težko govoriti, saj te podatke vsako leto sproti dopolnjujejo z novimi odkritji. In v 20 letih se je tako velikost odkritega mesta podvojila. Pri tem odkrivajo tudi ostanke obrambnih zidov, ki so varovala mesto pred vpadi. Na njihovih temeljih so pozneje zgradili srednjeveško obrambno obzidje z zanimivimi mestnimi vrati. Nastanek, razvoj in zaton celjskega mestnega obzidja bomo spoznali v ponovitvi oddaje Nedeljska reportaža. Njen avtor je Milan Trobič.

Razširjena napoved oddaje Na današnji dan ob 12.05.

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.

Ker sem učitelj zenovske meditacije, verjamem, da je prav povedati nekaj osnovnega tudi o budizmu, ki je temelj zenovske tradicije. Predvidevati je, da najbrž tudi številni poslušalci o budizmu ne vedo prav veliko. Zgodovinski Sidharta Gautama, imenovan tudi Buda, je izviral iz plemiške družine in je živel v petem stoletju pred našim štetjem na področju severovzhodne Indije, današnjega južnega Nepala. Kot devetindvajsetletni kraljevi naslednik je zapustil ženo in otroka, trdno odločen, da bo poiskal odgovor na večno vprašanje trpljenja in smrti. Odgovor je po približno 6 letih preizkušanja različnih metod meditacij in telesne askeze našel in ga strnil v nauk o štirih plemenitih resnicah: resnico o trpljenju, resnico o vzrokih trpljenja, resnico o odpravi trpljenja in resnico o osemčleni poti, ki vodi k odpravi trpljenja.

Pri tem je poudarjal, da ni primerno oziroma je celo škodljivo, če se človek na tej poti zateka v pretirani asketizem ali pa povsem predaja telesno duševnemu uživanju. Učil je srednjo pot med obema ekstremoma, s poudarkom na meditaciji. Zgodovinskega Gautamo Sidharto imenujejo Buda zato, ker je doživel prebujenje k izvorni človekovi naravi. Zanimivo je, da se slovenska beseda buden precej ali pa v celoti prekriva s sanskrtsko besedo BUDHA, ki označuje prosvetljenje oziroma prebujenje k izvorni človekovi naravi.

Budizem ni le etični kodeks, racionalna filozofija ali pa psihološko razlaganje človeka, je tudi religija. Pa ne zaradi tega, ker je Buda kasneje postal oboževani, pač pa zaradi elementov vere v bistvo njegovega nauka. V budizmu je zato primerneje govoriti o veri v sočutje, strpnost, v razumevanje ter o veri v metode, kako razvijati takšne lastnosti. Gre za vero v to, da je še v času življenja mogoče preseči človekov “mali jaz’’ in ego, ki sta posredno ali neposredno odgovorna za večino človeških zablod in trpljenja. Učenje srednje poti med strogim asketizmom in običajnim življenjem človeka spodbuja, da svojega intelekta ne bi uporabljal le za zadovoljevanje potreb ega, temveč za preseganje le-tega.

Iz Indije se je Sidhartov nauk razširil še v druge azijske dežele. Največ zaslug za to ima kralj Ašoka (304-232 pr. n. št.), ki je želel, da bi se s to miroljubno religijo seznanili po vsem svetu. Budistične menihe je pošiljal daleč zunaj meja svojega kraljestva, celo do stare Grčije in Egipta. Tudi sam je živel in vladal po budističnih načelih. Zgodovinarji menijo, da je prav zaradi takšnega načina vladanja razpadlo največje kraljestvo na indijski podcelini, ki je tedaj obsegalo tudi današnji Afganistan.

Tudi to jutro nas v Pravljici za lahko jutro prebuja oblaček Pohajaček, ki se je že navsezgodaj potepal po naši deželi. V pravljici, ki jo je pred skoraj 40 leti otrokom za naš radio pripovedovala igralka Majda Potokar, bo oblaček deklamiral tudi pesmico.

Brez konzerv bi imelo človeštvo precej težav. Kaj bi rna primer jedli raziskovalci na svoji odpravah na južni ali severni tečaj? Kaj bi še poleg »slastne« dehidrirane hrane jedli astronavti v vesolju? Danes konzerve strežejo celo v zato posebej namenjenih restavracijah. V tokratnem Torkovem kvizu bomo postregli z ribjim konzervami!

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.

Iz Škotske prihaja naša današnja sogovornica Drugega pogleda. Njeno ime je Susan oz. Susie Madley. V Sloveniji skupaj z možem živi že 14 let. Selitev se je zgodila po njeni prometni nesreči, ko je v časopisu videla članek o Sloveniji. Najbolje, da več o tem pove kar sama. V Blanco je Škotinjo poklicala Andreja Gradišar.

Med, cvetni prah, propolis, matični mleček, čebelji vosek in naposled čebelji strup so čebelji pridelki, ki jih bomo spoznavali v torkovem svetovalnem servisu. Kako prepoznamo kakovosten med in kaj zagotavlja sledljivost slovenskega medu? Kakšna je razlika med posušenim in zamrznjenim cvetnim prahom? Zakaj uporabljamo propolis? Kakšen je priporočljiv dnevni vnos čebeljih pridelkov? Na vprašanja bosta odgovarjali doktorica Andreja Kandolf Borovšak in Nataša Lilek iz Čebelarske zveze Slovenije.

Vsak delovnik se spomnimo katere izmed pomembnejših glasbenih obletnic, pa tudi zanimivosti in dogodkov doma in po svetu. Dober dan z Anjo Rupel ob 8.30 na Prvem.

Rubrika predstavi posebnosti glasbenega uredništva: Huda muska, Prisrčnica, Sobotni glasbeni večer, Prva vrsta, torkov glasbeni izbor, Big Band RTV Slovenija se predstavi, Slovenska zemlja v pesmi in besedi.

Očitna zmaga Josepha Bidna na nedavnih ameriških predsedniških volitvah ni zares presenetljiva. Nepripravljenost Donalda Trumpa, da bi priznal poraz, prav tako ni presenetljiva. Da ta nepripravljenost vse manj spominja na kaprico poraženčevega ranjenega ega in vse jasneje pridobiva poteze poizkusa mehkega državnega udara, pravzaprav tudi ni presenetljivo. Kar bi utegnilo biti presenetljivo, pa je tole: med vietnamsko vojno je življenje izgubilo nekaj manj kakor 60 tisoč Američanov. Med pandemijo covida-19 je življenje doslej izgubilo nekaj več kakor 250 tisoč Američanov. V vsega desetih mesecih je torej prva svetovna velesila izgubila štirikrat toliko ljudi, kolikor jih je med vojskovanjem v džunglah jugovzhodne Azije izgubila v desetih letih. Temu navkljub je mož, ki je Združene države vodil med največjo javno-zdravstveno katastrofo po epidemiji španske gripe pred stoletjem, na novembrskih volitvah prejel vrtoglavih 73 milijonov glasov podpore. Kako si to razložiti? Kako pojasniti, da je Trump po četrt milijona smrti prejel 11 milijonov glasov več kakor pred štirimi leti? Zakaj ga ima toliko ameriških volivk in volivcev tako rado? S čim jih je prepričal? Ali bo po vsem sodeč magnetična privlačnost njegovega lika in dela krojila ameriško politiko tudi v prihodnje – pa četudi Trumpu samemu ne bo uspelo ostati v Beli hiši? – To so vprašanja, ki so nas zaposlovala v tokratni Intelekti, ko smo pred mikrofonom gostili politologinjo dr. Danico Fink Hafner ter dva novinarja, enega ameriškega, Michaela Goldfarba, in enega slovenskega, Ervina Hladnika Milharčiča. Oddajo je pripravil Goran Dekleva.

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Prva vrsta je 20-minutna tedenska oddaja, v kateri glasbeniki nastopajo živo v studiu 13, spremljate pa lahko tudi videoprenos na Facebooku. Zbirka glasbenikov je pestra, torej primerna za vsako uho – tudi zato, ker igrajo živo, neposredna izkušnja pa je še intenzivnejša. Urednica oddaje je Alja Kramar, v njej pa sodeluje celotno glasbeno uredništvo 1. programa.

25 minutna oddaja je v prvi vrsti lokalno obarvana, namenjena predstavitvi dogajanj, problemov, uspehov v posameznih okoljih po vsej državi. V njej seveda najdejo prostor tudi vse pomembnejše domače in tuje novice, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Leta 1920 so nastale nekatere glavne slovenske športne organizacije, med njimi tudi predhodnica današnjega Olimpijskega komiteja Slovenije. V tem času je slovenski šport prehodil dolgo pot od amaterizma do vrhunskih mednarodnih dosežkov. Slovenija ima močno razpršeno športno ponudbo, na to kažejo tudi dosežki naših športnikov. Ti namreč posegajo po medaljah v številnih disciplinah od zimskih do poletnih, od ekipnih do posamičnih športov. Kaj nas uči preteklih 100 let organiziranega športa na Slovenskem in kakšni so nauki za prihodnost, ki je zaradi posledic pandemije še bolj negotova kot sicer?

O vsem tem voditelj Matej Hrastar in gostje:
- Miroslav Cerar, olimpijski in svetovni prvak v gimnastiki,
- Raša Sraka Vukovič, evropska prvakinja v judu
- Tomaž Pavlin, športni zgodovinar.

Vsak delavnik ob 18.15 se na Prvem odpravimo v svet kulture. Bodite z nami in s kolegi iz uredništva za kulturo 3. programa Radia Slovenija – programa Ars pri pregledu aktualnega dogajanja na kulturnem področju.

Kolikokrat ste se danes zavedali svojega dihanja? Gre seveda za funkcijo človeka, ki ves čas poteka, dihamo tudi, ko o dihanju ne razmišljamo. Lahko pa se seveda spreminja v odnosu do napetosti, stresa, strahu ali drugega čustvenega stanja človeka. Z vajo izmeničnega dihanja lahko "prečistimo" dan in naporne stvari, ki so se v njem nabrale. Prof. dr. Borut Škodlar, psihiater in psihoterapevt, nam bo povedal kako.

Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 19.00 na Radiu Slovenija.

Velika radost ostarelih staršev.
Pripoveduje: Ivanka Mežan.
Slovenska pravljica.
Posneto v studiih Radia Slovenija 2005.

Koncertnega dogajanja ni, za tovrstna doživetja smo zelo prikrajšani. Nemara vas čas dolgih zimskih večerov znova nagovarja k muziciranju doma? No, z nami se lahko tokrat odpravite v dvorane, na oder, med aplavze, smeh in solze. Vse to namreč spremlja žive nastope in koncerte, ob katerih se poslušalcem naježi koža in pospeši srčni utrip.

Doživetje žive glasbene izvedbe ljudskih pesmi in viž nam tokrat podarjajo Jararaja, Bistrške škuorke, ljudski pevci KUD Franc Ilec Loka Rošnja, Prešmentatni faloti, Kulturno društvo Jerbas, Robnikovi sestri s Konjskega vrha nad Lučami, Mladinska folklorna skupina Mengeš in Akademska folklorna skupina France Marolt.

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Poslušamo posnetke, ki so nastali leta 2015 na koncertu Authorized. Na koncertu je orkester predstavil avtorske skladbe članov Big Banda.

José Martínez Ruiz (1873 - 1967), znan po psevdonimu Azorín, sodi med najbolj znane španske pisatelje in je eden od predstavnikov tako imenovane generacije 98. Njegovo ustvarjanje zaznamujejo osredinjenost na podrobnosti, kratki stavki, jasno izražanje, močna nacionalna tematika ter poglabljanje v večna bivanjska vprašanja, na primer o cikličnem toku časa. Azorín se je posvečal pisanju romanov, esejev, dramskih iger in literarnih kritik. V Literarnem nokturnu boste slišali odlomek iz zgodbe Metulj in plamen, objavljeni v zbirki Belo v modrem. Prvič je izšla leta 1929, čeprav so nekatere zgodbe nastale že nekaj let prej. Povezuje jih misel, izražena v naslovu – belo v modrem. Modrina neba, ki ponazarja večnost, ter belina, ki zaznamuje minljivost. Zgodbo je prevedla Lia Mušič, interpretira Iva Krajnc.