Kolikokrat se v hitenju dneva sprehodimo mimo imenitne umetnostnozgodovinske dediščine pri nas, pa na to niti nismo pozorni ali pa tega niti ne vemo? Prve minute nedelje si bomo vzeli za to, da pokukamo v nekatere dele bogate zapuščine umetnosti, ki se je v naših krajih izoblikovala skozi zgodovino, zlasti pa se bomo pri tem ustavili v srednjem veku. To obdobje raziskovalno posebno zanima doc. dr. Mijo Oter Gorenčič, predstojnico Umetnostnozgodovinskega inštituta Franceta Steleta. Iztočnica za pogovor bodo tudi sedanje razmere. Od tega, kako so v preteklosti bolezni, kot je kuga, vplivale ne umetnost, do tega kako vse bolj digitalni svet vpliva na raziskovanje in hrambo dediščine. Vmes se gotovo znova ustavimo na balkonih in se sprehodimo čez kakšen zanimiv srednjeveški most. Doc. dr. Mijo Oter Gorenčič je na nočni obisk povabila Mojca Delač.

Razširjena napoved oddaje Na današnji dan ob 12.05.

Skoraj vedno, ko sem pripravljal adventne duhovne misli, sem moral govoriti, da našo adventno umirjeno pričakovanje božičnega praznika motijo zunanji hrup in predvsem številne obveznosti. Zaradi njih moramo tekati sem ter tja in v naglici opraviti to in ono ter se ne moremo posvetiti bližnjemu, zlasti družini in duhovnosti. Letos pa je drugače. Epidemija nas je zaprla v domove in ustavila naše življenje. Zato vas vabim na potovanje, na izredno zanimivo potovanje. Vem, že ste dvignili obrvi, če se mi morda ni narobe zapisalo. Ne, vabim vas na svojevrstno potovanje.
Neki otrok je opazil, kako slepi človek vsako nedeljo prosi pred cerkvijo. Ko mu je izročil svoj dar, ga je vprašal: »Kako dolgo si že slep?«
»Od rojstva.«
»S čim pa se ukvarjaš?«
»Astronom sem.«
»Kako astronom? A nisi slep?« je bil začuden otrok.
»Da, a se rad ustavim in občudujem zvezde, ki jih nosim v svoji notranjosti. Zakaj ne poskusiš tudi ti?«
Na potovanje v svojo notranjost nas vabi tudi adventni čas. Najprej z adventnim venčkom, ki ima pomenljivo simboliko, zgovorno tudi za čas, v katerem smo se zdaj znašli in ki številne spravlja v obup.
Venec ima obliko kroga, ki ponazarja neskončnost in nam sporoča: Bog je večen, nima ne začetka ne konca. Tudi Božja ljubezen do nas nima konca. Venček je narejen iz zimzelenih vejic, ki jim mraz ne more do živega. Zimzelene vejice so sicer različne od pokrajine do pokrajine (ponekod so smrekove, drugod cipresine itd.), vse pa nam sporočajo, da je Bog Emanuel (Mt 1,23), kar pomeni Bog z nami in nas ne bo nikoli zapustil. Kakor krog, v obliki katerega je adventni venec, nima konca, tako tudi Božja ljubezen do nas nima konca in Bog nas nikoli ne zapusti, tudi v zdajšnjem času preizkušnje epidemije in bolezni. Tudi v času, ko so številni negotovi in se bojijo zase ali za svoje najbližje. Bog ostaja z nami, da nam vliva pogum in nam daje moči. Ne zavrnimo ga, ampak mu odprimo svoja srca.
Na adventnem vencu so štiri sveče, ki so najprej znamenje štirih adventnih nedelj kot nekakšnih stopnic do božičnega praznika. Vsako nedeljo gori ena sveča več, veselje in pričakovanje se stopnjuje, rojstvo Božjega Sina je vse bližje. Z vsako nedeljo je več svetlobe na adventnem vencu. A naj ta svetloba, simbol upanja, ne ostane samo na njem, ampak se prelije tudi v naše življenje. To vam ob začetku adventnega časa tudi iskreno želim.

Skrb za tradicijo in ohranjanje okusov. Tako bi lahko opisali občino Luče, ki jo danes predstavljamo v naPOTkih. Občina Luče poleg istoimenske vasi obsega tudi zaselke: Krnica, Podvolovljek, Podveža, Raduha, Stremec in Konjski Vrh. Med naravnimi znamenitostmi občine je sicer najbolj obiskana in znana Snežna jama, ki pa jo je Nadia Petauer namerno izpustila, in se podala na raziskovanje drugih lokalnih posebnosti. Pomembno je omeniti, da so se lani Luče pridružile mednarodni mreži Gorniške vasi, ki povezuje alpske turistične kraje, ki spoštujejo gorniško tradicijo in trajnostni razvoj turizma. Skupni imenovalec naslednje reportaže je torej tradicija.

Osrednja nedeljska jutranja informativna oddaja, Jutranja kronika, prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Strnjena, verodostojna in zmeraj aktualna. Ob nedeljah ob 7.00 na Radiu Slovenija.

Balada za Georga Henycha je roman o revščini, ki je v resnici lahko na nek način tudi bogastvo. Od izdaje te klasike bolgarske književnosti je minilo že več kot 30 let, prevod v slovenščino pa je star šele dobro leto.

V Medenini segamo v bogato medeninasto zakladnico Slovenije in tujine. Domačo in tujo glasbo godb in pihalnih orkestrov vsako nedeljo ob 9.05 predstavlja glasbeni urednik Tomaž Guček. Tokrat ob spominu na nekdanji praznik igrajo in pojejo nekdanja Godba milice, Pihalni orkester milice, Godba ljudske milice (vse naštete zasedbe so v bistvu ena godba, ustanovljena leta 1948, samo ime se je s časom spreminjalo) in Partizanski invalidski pevski zbor.

Se spominjate dobrih starih časov? Želite slišati svojo najljubšo pesem iz mladosti? Poklepetajte z Ljerko, pa bo vstop v nedeljski dan topel in prijeten. Ljerka Belak in glasbena urednica Irma Rauh vas razveseljujeta vsako nedeljo ob 10.10 na Prvem.

Tradicionalna nedeljska radijska oddaja, v kateri naši poslušalci pozdravljajo svoje bližnje in jim čestitajo. Ureja jo Lucija Grm.

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Tradicionalna nedeljska radijska oddaja, v kateri naši poslušalci pozdravljajo svoje bližnje in jim čestitajo. Ureja jo Lucija Grm.

V oddaji Za naše kmetovalce smo kmetijskega ministra povprašali, kaj bo Slovenija v prihodnji perspektivi naredila za večjo samooskrbo s hrano, saj država še vedno zaostaja za želenimi cilji. Končuje se petletni projekt prilagajanja na vplive podnebnih sprememb v Vipavski dolini in njegove prednosti je prepoznalo tudi Kmetijsko ministrstvo, ki bo zasadilo protivetrne pasove za zaščito pred odnašanjem rodovitne prsti. Hmeljarji se zaradi manjše potrošnje spopadajo z zaostrenimi razmerami. Od te panoge je odvisnih kar 120 slovenskih pridelovalcev. Obiskali pa smo tudi kmetovalca Luka Parovela v Istri, ki je najbolj znan po pridelavi česna. Pred kratkim je stopil tudi na čelo Kmetijske zadruge Agraria.

Danes sta zgodba Jugoslavije in zgodovina te države pri nas opravljeni na hitro; sta kontroverzni in imata tako zagovornike kot nasprotnike. A to je premalo. Predvsem za še vedno veliko pripadnikov generacij, ki so se rodili v tej državi ter doživeli in preživeli jugoslovansko izkušnjo. Oddaja Nedeljska reportaža si letos z nekdanjo Titovo državo deli datum - prva datum rojstva, druga datum predvajanja. Kar je spodbudilo Marka Radmiloviča k temu, da se je zakopal v to, čemur pravimo polpretekla zgodovina.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Morje prinaša številne zgodbe, tiste iz daljnih prostranstev, pa tudi tiste z domačih bregov. Vsako nedeljo ob 16.30 jih odkrivamo skupaj s kolegi z Radia Koper.

Leta 1966 sta Ante Mahkota in Peter Ščetinin tehnično preplezala do takrat nerešljiv alpinistični problem – obraz Sfinge v Severni triglavski steni. S tem sta izpolnila sanje celotne generacije in na svoj način končala tako imenovano 'železno dobo' slovenskega alpinizma. Miniti je moralo skoraj 30 let, da je naslednja generacija naredila korak naprej – obraz Sfinge sta v jeseni leta 1995 prva prosto preplezala Gregor Kresal in Miha Kajzelj. Kako sta rešila uganko Sfinge, v oddaji Sledi časa raziskuje Jure K. Čokl.

Danes je prva adventna nedelja. Za kristjane se z njo začne adventno obdobje, ko se duhovno in tudi z zunanjimi znamenji, kot je prižiganje svečk na adventnem venčku, lotijo priprav na božič. Letos bo vse to znamenju epidemije. Evangeličanski duhovnik v cerkveni občini Ljubljana in nekdanji škof mag. Geza Filo ter direktor zavoda iskreni.net - zavoda za kulturo življenja Igor Vovk razmišljata o veselju in upanju, ki ga prinaša božič tudi v času epidemije.

Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 19.00 na Radiu Slovenija.

Medvedek se ni hotel umivati. Morda ste podobni medvedku iz nocojšnje pravljice.\t\t\t\t\t\t
Pripoveduje: Jurij Souček.
Napisala: Milena Miklavčič.
Posneto v studiih Radia Slovenija 2005.

V nedeljo zvečer z Branetom Rončelom je govorno-glasbena oddaja, ki predstavlja in napoveduje dogodke s kulturno-umetniškega področja v Sloveniji in onkraj meje. Izbor glasbe, ki povezuje pogovore z gosti, je v rokah voditelja – Braneta Rončela – in je zelo široko zasnovan. Med drugim odpira glasbene svetove domačih umetnikov v družbi tistih, ki prihajajo iz sveta popularne glasbe z različnih koncev sveta. Pop, rok, funk, R in B, bluz, reggae, afriška urbana glasba, salsa in drugi ritmi polnijo nedeljske večere na Prvem. Brane Rončel vabi k poslušanju vsako nedeljo od 20.00 do 22.00.

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Velibor Čolić je leta 1992 emigriral v Francijo. Za sabo je imel eno knjigo, izkušnjo vojne v Bosni in dezerterstvo, pred sabo življenje izgnanca. In pisatelja, ki se je odločil za francoščino. Objavil je vrsto knjig, med drugim Priročnik za izgnance. V njem je opisal svojo izkušnjo izgnanca, nekoga, ki poskuša živeti v novem svetu in ki opazuje svet okoli sebe z drugačnimi očmi kot domačini. Kot pisatelj in izgnanec je precej potoval po Evropi; v roman je uvrstil slikovite portrete ljudi, ki jih je srečal na poti. Eden izmed njih je madžarski Jud Jožef Korda. V Nokturnu bomo slišali odlomek o njunem srečanju, o Kordovi pripovedi, žalostni pripovedi.

Pop panorama prinaša izbor svojevrstnih izdelkov s področja popularne glasbe z domačega in tujega glasbenega prizorišča, ki so vzbudili posebno pozornost. Ob nedeljah ob 23.15 jo na Prvem pripravlja Fedja Juvan.