Jernej Jelen, doma s savinjsko-šaleškega konca, je svojo fotografsko pot začel kot ulični fotograf, iskrica med njim in modno fotografijo pa je preskočila že ob koncu srednje šole. Ponosen je na to, da je bil prvi Slovenec na moškem tednu mode v Milanu, kjer je dobil neprecenljive izkušnje. Letos se je lotil tudi posebnega projekta, s katerim je hotel pokazati lepoto slovenskih igralk, a drugače, kot smo ga vajeni. Zase pravi, da je človek, ki sanja v oblakih, a hkrati stoji trdno na tleh. In čeprav je fotograf in je v svoj objektiv ujel že številne, tudi slavne osebe, se sam ne mara fotografirati. Prisluhnite pogovoru z Jernejem Jelenom, na nočni obisk s sobote na nedeljo ga je povabila voditeljica Tadeja Bizilj.

Tokrat se bomo posvetili ustvarjanju dveh filmskih avtorjev, ki sta nas zapustila v zadnjih dneh – prvi je mojster črno-bele fotografije Ivan Marinček – Žan, ki je med drugim snemal prvi slovenski celovečerni film Na svoji zemlji režiserja Franceta Štiglica, drugi pa je južnokorejski režiser Kim Ki-duk, ki je za svoj film Pieta prejel zlatega leva na 69. Beneškem filmskem festivalu. Poročali bomo o zasilni rešitvi vlade, s katero naj bi finančno podprla 33 zaustavljenih filmskih projektov, predstavili bomo nekaj vrhuncev letošnje spletne edicije festivala LGBT filma ter komentirali sobotno podelitev nagrad Evropske filmske akademije.

Razširjena napoved oddaje Na današnji dan ob 12.05.

Prisrčnica je rubrika, ki vsak dan odpira prostor ali ljubiteljski glasbeni kulturi ali narodno-zabavni glasbi. Vsak dan prinaša novo zgodbo iz sveta zborovske glasbe, historične glasbe in plesa, ljudske glasbe, glasbe godb in pihalnih orkestrov, citrarskih zasedb, tamburaških in mandolinskih skupin, plesnih orkestrov ali pa iz sveta narodno-zabavne glasbe.

Božič je pred vrati. Do praznika Jezusovega rojstva nas ločijo samo še štirje dnevi. Kakorkoli obračamo, bo letošnji božič drugačen. Nekaj posebnega predvsem zaradi okoliščin epidemije koronavirusa. Tudi če bomo lahko obhajali maše, bo to zaradi varnosti vseh nas v zelo omejenih in okrnjenih pogojih. Prav tako tudi verjetno ne bo mogoče imeti srečanj in praznovanj s sorodniki ali prijatelji – spet zaradi varnosti nas vseh. Vse to nas lahko spravi v stisko, še posebej, če pomislimo na oddaljenost, osamljenost, oziroma na drugi strani hrepenenje po srečanju, po stiku, po bližini. To, kar močno pogrešamo že lep čas. Ob praznikih, ko naj bi skupaj obhajali spomin na rojstvo Odrešenika sveta, pa nam je ta bližina še toliko bolj pomembna.
Poleg božiča je pred nami tudi praznovanje tridesete obletnice plebiscita, ko smo se enotno odločili za pot samostojnosti naše male, a tako čudovite dežele. Pa vendar se zdi, kot da je trenutno vzdušje in stanje v našem narodu prav nasprotno od tistega izpred tridesetih let. Kot da iz dneva v dan bolj tolče ven naša razklanost. In to povzroča precej bolečine …
V takem vzdušju razklanosti in izolacije, obolelih in celo umrlih zaradi koronavirusa naj bi praznovali božič in potem še novo leto? Vse to zdi bolj kot nekakšna misija nemogoče. Kako naj bi bilo praznovanje božiča lepo v takem vzdušju? V čem naj bi bil blagoslovljen božič in srečno novo leto? V razklanosti, v izoliranosti, osamljenosti? Zakaj ne? Nenazadnje bistvo božiča ni v nekem veseljačenju, nažiranju s kulinaričnimi dobrotami in medsebojnem obdarovanju. Bistvo je v odrešenju. Bog se na ta svet rodi kot človek. Da vstopi v našo bedo in stisko, v našo človeško ranjenost. Ja, v našo razklanost, izoliranost, osamljenost; v naše preizkušnje, trpljenje in celo v smrt. Rojstvo Božjega Sina ni z namenom, da bi od nas odpravil vse naše tegobe in preizkušnje, ampak da bi v vsem tem zmogli stopiti na pot ljubljenosti – zavedanja, da nas Bog Oče ljubi in vabi, da bi to ljubljenost prinašali tudi drug drugemu. Nekako v duhu tega, kar prepevamo v naših državni himni: »Ne vrag, le sosed bo mejak!« Da drug človek ni sovražnik, ampak oseba, sodržavljan, sosed, moj bližnji.
In ob tem pomislimo še na tiste, ki so nam najbližji. Letošnji božič in novo leto bosta zaradi epidemije precej okleščena kar zadeva darila. In to je dobro. Predvsem, da se ne bomo utapljali v materializmu, ampak si bomo lahko vzeli priložnost, da drug drugega obdarimo na oseben način. Svojim, ki jih želimo obdarovati, napišimo, za kaj vse smo jim hvaležni, kaj pri njih cenimo in spoštujemo, v čem je naše življenje lepše in bogatejše zaradi njih. Darilo, kakršnega mogoče do zdaj še nismo dali …

Osrednja nedeljska jutranja informativna oddaja, Jutranja kronika, prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Strnjena, verodostojna in zmeraj aktualna. Ob nedeljah ob 7.00 na Radiu Slovenija.

Predzadnja 7. stran letošnjega leta nas bo popeljala med platnice knjige Kljub vsemu reci življenju DA. Gre za doživljanje taboriščnega življenja skozi oči psihologa. Avtor je Viktor E. Frankl, avstrijski nevrolog in psihiater, ki je bil med 2. svetovno vojno interniran v Auschwitzu in nekaterih manjših taboriščih. Svoje znanje je uporabil za pomoč sojetnikom, hkrati pa je v tem času razvil zametke logoterapije, avtor katere je in jo imajo za tretjo dunajsko šolo psihoterapije. Kljub vsemu reci življenju DA nam bosta predstavili učiteljica otrok s posebnimi potrebami in knjižna blogerka Ajda Lalič ter avtorica oddaje Andreja Gradišar.

Prav v času pred božičem in novim letom je v zraku pričakovanje daril. Zgodbica pripoveduje o malem Petru, ki se odpravi v mesto kupit darilo za mamo. V mestu je veliko nevarnosti in njegove domače zelo skrbi zanj. Vendar Peter doživi zanimivo in poučno pustolovščino.

Dramaturg Ervin Fritz
Režiserka Irena Glonar
Tonski mojster Jure Culiberg
Glasbena opremljevalka Larisa Vrhunc

Peter Martin Petrovčič
Sonja Tina Horvat
Mama Bernarda Oman
Očka Vojko Zidar
Dan Aleš Valič
Semafor Jurij Souček
Policijski avto Dare Valič
Prodajalka Iva Zupančič

Traja 31' 50"
Uredništvo igranega programa
Posneto v studiih Radia Slovenija januarja 1992

V Medenini segamo v bogato "medeninasto" zakladnico Slovenije in tujine. Domačo in tujo glasbo godb in pihalnih orkestrov vsako nedeljo ob 9.05 predstavlja glasbeni urednik Tomaž Guček.V tednu pred prihajajočimi decembrskimi prazniki v Medenini poslušate: Orkester slovenske policije; nekdanjo trobilno zasedba Jazz Brass; Empire Brass Quintet; Tokijski pihalni orkester Kosei, oddajo pa zaključi Alpski kvintet s pihalno godbo.

Se spominjate dobrih starih časov? Želite slišati svojo najljubšo pesem iz mladosti? Poklepetajte z Ljerko, pa bo vstop v nedeljski dan topel in prijeten. Ljerka Belak in glasbena urednica Irma Rauh vas razveseljujeta vsako nedeljo ob 10.10 na Prvem.

Tradicionalna nedeljska radijska oddaja, v kateri naši poslušalci pozdravljajo svoje bližnje in jim čestitajo. Ureja jo Lucija Grm.

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Tradicionalna nedeljska radijska oddaja, v kateri naši poslušalci pozdravljajo svoje bližnje in jim čestitajo. Ureja jo Lucija Grm.

Kmetijsko področje so poleg koronakrize letos zaznamovale tudi volitve v pomembnih kmečkih organizacijah. Te in pa burno politično dogajanje v stranki, ki ima v tem mandatu kmetijski resor, so vpliv na kmetijsko politiko položile v roke osebam, s katerimi smo se pogovarjali v tokratni oddaji Za naše kmetovalce. V iztekajoče se leto in v prihajajoče, novo, nič manj zahtevno leto, smo pogledali z Jožetom Podgorškom, ministrom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano; Romanom Žvegličem, predsednikom Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije; Borutom Florjančičem, predsednikom Zadružne zveze Slovenije in Anjo Mager, predsednico Zveze slovenske podeželske mladine.

Kaj se zgodi, ko izkušena in zamisli polna ustvarjalka voščilnic ter ročnih spretnosti ne ravno vešči novinar skupaj sedeta za mizo, na kateri so pisan papir, škarje, lepilo, barvni trakci in bleščice?

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Morje prinaša številne zgodbe, tiste iz daljnih prostranstev, pa tudi tiste z domačih bregov. Vsako nedeljo ob 16.30 jih odkrivamo skupaj s kolegi z Radia Koper.

Tudi neskončni hodniki velikih hotelov skrivajo svoje zgodbe. Prav je, da se jim posvetimo tudi v času, ko turizem diha na škrge in so hoteli zaprti. V oddaji Sledi časa se bomo spomnili Grand hotela Adelsberg, ki je nekoč stal na mestu, kjer danes stoji dijaški dom Srednje gozdarske in lesarske šole Postojna. Zgradili so ga pred pred 145 leti in je bil eden najimenitnejših hotelov svojega časa na Kranjskem, primerljiv s Parkhotelom Mallnar na Bledu, hotelom St. Johann v Bohinju ter Grandhotelom Union v Ljubljani. Hotel z imenitnim parkom z alejo kostanjev so propagirali kot zračne toplice, v turističnih vodnikih Thomasa Cooka ga je bilo moč najti že na tretji strani, celo pred švicarskimi hoteli. Hotel so obiskovale kronane glave, denimo švedski kralj, slovel pa je tudi po izvrstni francoski kuhinji. Prva svetovna vojna prinese začetek konca slavnih hotelskih let, petične turiste zamenjajo visoki častniki, saj se v hotelu naseli poveljstvo soške fronte. Spomine na grand hotel, ki ga več ni, bomo obudili v reprizi oddaje Sledi časa, ki jo je pripravil Bojan Leskovec.

Ljubljanski nadškof in metropolit ter predsednik Slovenske škofovske konference Stanislav Zore premišljuje o doživljanju božiča v protikoronskih ukrepih. Nespoštovanje le-teh pri delu ljudi izvira iz nekdanje države Jugoslavije, ko ljudje niso ponotranjili navodil oblasti, in to »mi vlečemo še danes kot dediščino našega narodnega telesa. Gre za naš odnos do oblasti in države,« ugotavlja Zore. Trenutno politično dogajanje v državi ocenjuje kot brezobzirni boj za oblast, ko v ospredju ni skrb za življenja in dobrobit ljudi. Nadškof Zore upa, da nas je epidemija naučila odgovornosti, da se znamo začasno odpovedati nebistvenim stvarem v življenju.

Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 19.00 na Radiu Slovenija.

Čarovnički odpreta kozarec s prijaznimi besedami.
Pripoveduje: Ljerka Belak.
Napisala: Ida Mlakar.
Posneto v studiih Radia Slovenija 2005.

Iz Studia 26 poteka osrednji praznični koncert Simfoničnega orkestra RTV Slovenija, na katerem se predstavljajo prav vsi člani orkestra v posameznih instrumentalnih skupinah. Dirigirata Mojca Lavrenčič in Lojze Krajnčan. Raznovrsten program zajema iz zakladnice slovenske in svetovne klasične glasbene literature od baročnih in klasicističnih prek romantičnih do sodobnih, tudi džezovskih partitur (A. Vivaldi, W. A. Mozart, F. Chopin, B. Ipavec, M. Ravel, U. Koder, J. Privšek, J. Gregorc, J. Golob, A. Kumar, H. Mancini, D. Runswick, L. Anderson, L. Krajnčan).

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Vanja Pegan je na slovensko literarno prizorišče stopil najprej s kratko prozno zbirko Kopanje mornarjev v topli vodi, leta 2006 pa je sledil roman Pisatelj, Adam in pilot. Od takrat sta sledili še dve zbirki kratke proze in trije romani, nazadnje Svetilnik, ki bo kmalu izšel tudi v srbskem prevodu. Po tem romanu se je za nekaj let posvetil predvsem poeziji in leta 2017 izdal zbirko haikujev z naslovom Vsaj za pesem odmaknjen od tega sveta. Letos se znova vrača k svojemu proznemu ustvarjanju in tako smo za oddajo izbrali njegovo še neobjavljeno kratko zgodbo Varilec in škržad.
Interpretira Željko Hrs.

Pop panorama prinaša izbor svojevrstnih izdelkov s področja popularne glasbe z domačega in tujega glasbenega prizorišča, ki so vzbudili posebno pozornost. Ob nedeljah ob 23.15 jo na Prvem pripravlja Fedja Juvan.