Na nočni obisk tokrat prihaja soavtorica trilogije enciklopedičnih knjig o začimbah Ščepec, Marija Kočevar, s katero bo nočna voditeljica Vesna Topolovec govorila o začimbah, ki nas "povlečejo" iz teme in ki nas naredijo bolj vedre in svetle, posebej ob pojavu tesnobe in strahu, ki ju s seboj prinaša epidemija. Izvedeli bomo tudi, kako so začimbe sploh prišle v našo prehrano, kako smo skozi tisoče generacij povezani z njimi in kako jih v tem času gojimo ali nabiramo sami.

Po podatkih pediatrične klinike v Ljubljani so v preteklem letu zaznali 30 odstotkov več hospitalizacij otrok zaradi poskusa samomora. Znatno je tudi povečanje motenj hranjenja pri najmlajših, veliko je čustvenih stisk, apatije in občutkov tesnobe. Naši in tuji strokovnjaki svarijo - epidemiji covida-19 bo sledila epidemija duševnih bolezni. O že prisotnih posledicah dolgotrajne socialne izolacije otrok se je novinarka Martina Tita Mayer pogovarjala z nekaterimi starši. Več o problematiki duševnega zdravja otrok pa bo v ponovitvi oddaje Med štirimi stenami povedala tudi predstojnica službe za otroško psihiatrijo v UKC Ljubljana dr. Marija Anderluh.

Razširjena napoved oddaje Na današnji dan ob 12.05.

Prisrčnica je rubrika, ki vsak dan odpira prostor bodisi ljubiteljski glasbeni kulturi bodisi narodno zabavni glasbi. Vsak dan prinaša novo zgodbo iz sveta zborovske glasbe, historične glasbe in plesa, ljudske glasbe, glasbe godb in pihalnih orkestrov, citrarskih zasedb, tamburaških in mandolinskih skupin, plesnih orkestrov ali pa iz sveta narodnozabavne glasbe.

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.

Na splošno bi lahko rekli, da je meditacija nekakšna notranja aktivnost, s katero bi naj človek na njemu svojstven način stapljal zunanje in notranje, telesno in duhovno. S pomočjo meditacije lahko posameznik uravnoveša svojega duha in svoj um, s čimer se še bolj poveže z vsakdanjim, običajnim življenjem. Bolj ko je vsakdanja zavest poglobljena, subtilnejša so človekova spoznanja o življenju, o sebi in svetu. Nesporno je, da lahko imajo že preproste meditacijske prakse pozitivne učinke na umirjanje življenja običajnega človeka. Da pa bi trajno uravnovesili duha, svoj um ter se s tem bolj približali lastni biti in vsakdanjemu življenju, ni dovolj le obiskovanje raznih tečajev meditacije, na primer tečajev v zadnjem času zelo popularne čuječnosti in podobnega. Potrebnega je nekaj več. Če je še tako kvalitetno seme posajeno na skalo, je izjemno malo možnosti, da bo vzklilo. Za rast bo potrebno zagotoviti ustrezno podlago. Podobno je s procesi meditacije. Najprej je potrebno pri posamezniku vzpostaviti ustrezno podlago, na kateri je mogoče pričeti s praksami meditacije, ki bodo delovale trajno. Takšne podlage pa ni mogoče ustvariti z neko splošno metodo ampak le z osebnim pristopom, ki je pri vsakomur drugačen. Dobro podlago za umirjanje in kontemplativnost uma, s tem pa za uravnovešenost vsakdanjega življenja, lahko nudi tudi religioznost, s pomočjo zaupanja in predanosti vernika. Če ustrezne podlage ni, posameznik ne ponotranji metode, ki jo prakticira. Pravzaprav ne doume, da metoda sama po sebi ne more rešiti njegovih težav. Zato je v preizkušanju novih in novih metod ter načinov, četudi so lahko v osnovi korektni in kvalitetni, vedno znova razočaran, saj se mu zdi, da povsod nekaj manjka in da ‘’to ni to’’. Zato lahko postane nekakšen odvisnik, ki se pred tegobami vsakdanjega življenja zateka v ”notranje svetove” različnih meditacijskih in podobnih metod oziroma novodobne duhovnosti. Ni redko, da človek (p)ostane dober potrošnik tudi na tem področju, saj je tovrstni trg bogato založen in se dobro zaveda človekovih slabosti in potreb. Tako je tudi meditacija postala tržno blago s široko ponudbo in zato previdnost ni odveč. Stara zgodba o iskanju vodnega izvira oziroma kopanju vodnjaka malo tu in malo tam, ne pa do kraja na enem mestu kaže, da pojav notranje zmedenosti, pojav tako imenovanega duhovnega potrošništva, ni nekaj povsem novega…

Danes nas za lahko jutro čaka še zadnji del ljudske pravljice O povodnem možu, ki jo je v naši različici iz knjige Slovenske narodne pravljice, prebral Matej Puc. Prisluhnimo, kam bo zgodba odpeljala dečka in povodnega moža …

Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.

Brez varčevanja ne gre. Če si ga seveda lahko privoščimo. In če znamo pravilno varčevati, pa ne le z denarjem. Za nasvete, kako pravilno in smiselno varčevati, se obračamo k strokovnjakom za različna področja, zanima pa nas tudi, kako varčujete vi, spoštovani poslušalci. Doma, v službi, kjer koli. O svojih varčevalnih navadah nam pišite na elektronski naslov radioprvi@rtvslo.si ali na naslov Radio Slovenija, Prvi program, Tavčarjeva 17, 1550 Ljubljana s pripisom Varčujmo s Prvim. Nasvete boste slišali v oddaji vsak ponedeljek ob 7.40 na Prvem.

V življenju nas zanimajo, vznemirjajo, motijo ali veselijo najrazličnejše stvari. Majhne in velike. Pomembne, pa tudi tiste nekoliko manj opazne. Dobro je, če na vsako vprašanje najdemo odgovor strokovnjaka. V tematsko zelo pisanem Svetovalnem servisu lahko svoje vprašanje zastavite po telefonu 01 475 22 22 oziroma elektronskem naslovu radioprvi@rtvslo.si in dobite strokovni odgovor. Na Prvem, vsak delavnik od 8.05 do 8.30.

Vsak delovnik se spomnimo katere izmed pomembnejših glasbenih obletnic, pa tudi zanimivosti in dogodkov doma in po svetu. Dober dan z Anjo Rupel ob 8.30 na Prvem.

Rubrika izpostavlja najnovejše glasbene posebnosti, poroča o koncertnem dogajanju, novih glasbenih izdajah in izpostavlja pregled glasbenih vsebin na Prvem.

V letu 2020 je umrlo 2891 ljudi, povezanih s covidom-19. 1682 oziroma 58 % je bilo stanovalk in stanovalcev domov za starejše občane. Mamo je izgubila tudi Leonida Mrgole. Njena pripoved o izkušnjah bivanja svojca v domu, izgubi, osebju Bolnišnice Jesenice in izkušnji žalovanja, soočanja s smrtjo, je ganljiva, iskrena in čustvena.

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

25 minutna oddaja je v prvi vrsti lokalno obarvana, namenjena predstavitvi dogajanj, problemov, uspehov v posameznih okoljih po vsej državi. V njej seveda najdejo prostor tudi vse pomembnejše domače in tuje novice, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.

NAPOVED:
Razglasitev sodbe britanskega sodišča, da ustanovitelja WikiLeaksa ne izroči Združenim državam Amerike, je po mnenju mnogih zmaga za Juliana Assangea. A ne gre pozabiti, da ostaja v londonskem zaporu Belmarsh in da tudi obtožnica ZDA za njegovo izročitev ni umaknjena. O naravi, pomenu in posledicah objav WikiLeaksa, zaradi katerih je pravzaprav Assange izpostavljen psihični torturi in mu je zaradi t. i. arbitrarnega pridržanja že deset let onemogočena svoboda gibanja, v oddaji Eppur si muove.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Prihodnost Evropske unije v post-pandemičnem obdobju je v zeleni in digitalni preobrazbi ter trajnostnem razvoju. Le države, ki imajo v tem ključnem trenutku jasno vizijo in ambiciozne prioritete lahko računajo na uspešno spopadanje z neizbežnimi dramatičnimi tehnološkimi spremembami. Da bi zagotovili pravičen prehod, Unija potrebuje tudi solidarnost in trden socialni steber. Ali se Slovenija, ki bo julija prevzela predsedovanje uniji, zaveda in pripravlja na omenjene izzive? O tem voditeljica Sandra Krišelj in gostje v studiu.

Vsak delavnik ob 18.15 se na Prvem odpravimo v svet kulture. Bodite z nami in s kolegi iz uredništva za kulturo 3. programa Radia Slovenija – programa Ars pri pregledu aktualnega dogajanja na kulturnem področju.

Po dvotedenskem premoru se znova družimo ob Samoumiritvi, v kateri nam prof. dr. Borut Škodlar znova postavlja izzive pri iskanju duševne dobrobiti in notranjega ravnovesja ter odpira vprašanja kot so: Kaj mi je v življenju res pomembno? Kaj me v življenju žene in kam? Pa živim in uravnavam svoje življenje tako, da me nese proti tem pomembnim stvarem? Kje se zatikam, kako to, da nekaj verjamem, da je pomembno, živim pa ne v tej smeri? Je dovolj verjeti? Vsa ta vprašanja bomo naslovili tudi z današnjo vajo.

Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 19.00 na Radiu Slovenija.

Nič ni lepšega od tistega, kar naredi mama.
Pripoveduje: Janko Petrovec.
Švedska pravljica.
Posneto v studiih Radia Slovenija 1997.

Kako bo načrt italijanske vlade za okrevanje po pandemiji, vreden skoraj 223 milijard evrov, spodbudil gospodarstvo v Furlaniji – Julijski krajni? Kaj si lahko obeta slovenska narodna skupnost, sprašujemo direktorja Slovenskega deželnega gospodarskega združenja iz Trsta Andreja Šika. Pandemija je ustavila kulturno dejavnost. Občinstvo, ki potrebuje prireditve, bo težko pritegniti nazaj. Tega se zaveda tudi Zalka Kelih Olip, tajnica Krščanske kulturne zveze iz Celovca, ki se je upokojila po 40 letih dela v tej krovni kulturni organizaciji koroških Slovencev. Za porabske Slovence je poleg kulturnega delovanja in izobraževanja zelo pomemben gospodarski razvoj. Bi lahko Porabje še letos dobilo tudi del slovenske razvojne pomoči?Odgovarja generalna konzulka RS v Monoštru Metka Lajnšček. Prisluhnite!

Koncert ob 10. rojstnem dnevu Naših poti: Lela Soto Sordera v Klubu Cankarjevega doma decembra 2017.

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Ob belgijskih ulic do Svete dežele z bruseljskimi Jokicami. Članice tria Las Lloronas so se kalile na nastopih po folk kavarnicah, manjših klubih, dnevnih sobah in tudi na ulicah. Navdušujejo se nad neposrednim in spontanim stikom s poslušalci.

Kanadska pisateljica ganskih korenin Esi Edugyan je s svojim tretjim romanom Washington Black leta 2018 prišla v ožji izbor za bookerja, kar ji je uspelo že drugič. Žirija je ob nominaciji zapisala, da so v romanu trenutki grozljive krutosti in nasilja postavljeni ob epizode velike nežnosti in globoke povezanosti. Rdeča nit tega razvojnega romana je življenjska zgodba glavnega junaka sužnja Georgea Washingtona Blacka, ki je v lasti krutega vodje plantaže sladkornega trsa na Barbadosu. Enajstletnega dečka najprej vzame pod okrilje sužnja Big Kit, pozneje pa Black razvije prijateljski odnos z znanstvenikom Titchem, bratom notoričnega sužnjelastnika, ki mu je dodeljen za pomoč pri raziskavah. Titch prepozna dečkov ostri um in talent za risanje, ko pa na Blackovo glavo razpišejo nagrado, mu pomaga zbežati s plantaže. Ob vzhodni ameriški obali Black vse do Arktike, pozneje pa ga življenje zanese tudi v London, Amsterdam in Maroko.
Odlomek iz romana je izbrala in prevedla Petra Meterc.

Ob ponedeljkih oddajo Za prijeten konec dneva pripravlja Zvone Tomac. V njej predstavlja zgodovinske posnetke in izdaje del, ki so izšla pri ZKP RTV Slovenija. O sredah pa oddajo voditeljsko in glasbeno pripravlja Anja Rupel, ki spremlja aktualne glasbene dogodke s področja domače in tuje popularne glasbe, včasih pa se zakoplje tudi v radijski arhiv.