Kot pripovedovalka se je kalila na Radiu Študent, v skupini, ki je oživljala pozabljene zgodbe pod imenom Za dva groša fantazije. Pripovedi so potovale prek radijskih valov, pristale na zgoščenkah in zvenele tudi živo na znamenitih Pravljičnih ReŠetanjih. Ljubitelji filmske umetnosti jo poznajo kot direktorico Kinodvora, kjer je bila deset let na čelu ekipe. Zdaj deluje v zavodu Škrateljc, ki otroke in odrasle vodi po poteh naravne in kulturne dediščine na pravljično-doživljajski transverzali po Sloveniji. Potepanja po naravi spremljalo številne zgodbe, ki spodbujajo otroško domišljijo in ustvarjalnost. Nino Peče Grilc je pred mikrofon povabila Nada Vodušek.

Zeleni Jurij in pesmi o ljubezni.

Razširjena napoved oddaje Na današnji dan ob 12.05.

Prisrčnica je rubrika, ki vsak dan odpira prostor ali ljubiteljski glasbeni kulturi ali narodnozabavni glasbi. Vsak dan prinaša novo zgodbo iz sveta zborovske glasbe, historične glasbe in plesa, ljudske glasbe, glasbe godb in pihalnih orkestrov, citrarskih zasedb, tamburaških in mandolinskih skupin, plesnih orkestrov ali pa iz sveta narodnozabavne glasbe.

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.

Rojeni smo v svet, ki je pač tak, kakršen je. Z našim rojstvom se ni veliko spremenil. Preprosto nas je sprejel vase, takšne, kot pač smo. Zdi se, da se tudi z našo smrtjo ne bo veliko spremenil, preprosto bo trajal dalje brez nas. Le v vmesnem obdobju, tj. v času našega življenja, se nam zdi, da je neznansko veliko stvari v svetu odvisno od nas. Nenehno nekaj počnemo ali smo na preži, kaj počno drugi okrog nas. Ali pa pazimo na to, kako se počutimo, ali smo zdravi, ali ustrezamo svojim predstavam o sebi ipd. A če smo realistični, lahko ugotovimo, da pogosto nismo zadovoljni niti z rezultati svojih početij niti s samim seboj. Predvsem pa slepo sledimo nezavednim vzorcem vedenja, doživljanja in razmišljanja. Tako si verjetno številni zastavljamo vprašanje, zakaj se tako zelo trudimo s svetom okrog nas in s samim seboj, če smo vedno znova nesrečni ali nezadovoljni. Morda se sprašujemo, ali je mogoč kak drugačen tok stvari, ali lahko živimo drugače, kot po prevzetih nezavednih vzorcih uspeha ali neuspeha.
Za začetek si poskusimo samo zamisliti možnost, da se na to, kar se dogaja okrog nas, ne odzovemo tako slepo. Prav tako si zamislimo, da se tudi na to, kar se dogaja z nami in v nas, ne odzovemo s priučenimi vzorci tega, kaj je treba storiti in čemu se izgoniti ipd. Raje si vzemimo čas za nekaj vdihov in izdihov in se skušajmo zavedati samih sebe tu in zdaj. Tedaj se nam bo morda posrečilo, da za hip zastanemo v svojih mislih, čustvih in odzivih, preusmerimo svoj pogled na svoje sizifovsko početje in se nam morda celo uspe zasmejati nad njim. Tako pridobimo neko minimalno distanco do običajnega sveta in do svoje običajne samopodobe. To je zelo pomemben korak v duhovnem osamosvajanju in globljem razumevanju samega sebe in sveta. Naslednji korak v tem duhovnem procesu je, da pridobimo novo bližino s samim seboj, vendar onkraj utečenih samopodob. Morda začutimo tudi novo bližino do drugih ljudi in živih bitij okrog sebe. Začutimo jih kot bitja, v katerih se pretaka eno življenje, kjer je vsak dogodek globoko povezan z drugimi dogodki, tako da je vsakdo odsev vseh drugih živih bitij okrog njega. Večina nas bo verjetno zastala nekje med prvim in drugim korakom, ampak pomembno je, da storimo prvega in vsaj zaslutimo drugega.

Kratek povzetek reportažne rubrike naPOTki, ki je sicer na sporedu ob nedeljah ob 6.45

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.

Za mineral, ki ga predstavljamo tokrat v Veste, kaj jeste?, je potrjena ena zdravstvena trditev. To so kloridi, ki prispevajo k normalni prebavi z vlogo pri nastajanju klorovodikove kisline v želodcu. S hrano in pijačo jih zaužijemo povsem dovolj. Na prvih mestih po vsebnosti je namreč hrana, ki ji v procesu priprave dodamo kuhinjsko sol. Tako največkrat govorimo o natrijevih kloridih.

O pomembnosti vitaminov za naše zdravje ni dvoma. Koliko in katerih, pa je že drugo vprašanje. Velikokrat z najboljšimi nameni posegamo po številnih prehranskih dopolnilih, za katere niti ne vemo, ali jih morda ne dobimo dovolj že z vsakdanjo prehrano. V obdobju covida-19 se je veliko govorilo o koristi vitamina D, zato o tem in o drugih vitaminih asist. Darko Siuka, dr. med., specialist gastroenterologije z UKC Ljubljana.

Vsak delovnik se spomnimo katere izmed pomembnejših glasbenih obletnic, pa tudi zanimivosti in dogodkov doma in po svetu. Dober dan z Anjo Rupel ob 8.30 na Prvem.

Rubrika poudarja aktualne glasbene posebnosti, poroča o koncertnem dogajanju, novih glasbenih izdajah ter pregleda glasbene vsebine na Prvem.

Tokrat se s strateškim pristopom lotevamo strateških pristopov, ki so nam v zadnjih dneh dali predloga strategij o prihodnjem ravnanju Slovenije v EU ter o prihodnosti same evropske povezave. Brez heca.

Knjiga, ki pripoveduje tudi o tem, kako so se časopisi začeli dušiti v krempljih režima, je njegovo najdaljše novinarsko besedilo, v katerem je zapisal, da odlični odhajajo predčasno, povprečni pa se grebejo do vrha. Je mogoče z besedami premikati ta svet na bolje?

Za povprečnega Slovenca ali Slovenko velja, da na leto pridela približno 500 kilogramov komunalnih odpadkov. V modernem času domače hranjenje odpadkov ni sprejemljivo, prav tako tudi ne onesnaževanje narave. Poleg rednega tedenskega odvoza smeti po Sloveniji je mogoče odpadke odpeljati v zbirne centre. Ti so namenjeni občanom, ki lahko v posebne zabojnike brezplačno pripeljejo vse tiste odpadke, ki ne spadajo v zabojnike za embalažo, papir, steklo ter preostanek odpadkov. Ekipa Prvega bo preverila, kako vse to poteka v Zbirnem centru Barje v Ljubljani.

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

15 minutna oddaja je v prvi vrsti lokalno obarvana, namenjena predstavitvi dogajanj, problemov, uspehov v posameznih okoljih po vsej državi. V njej seveda najdejo prostor tudi vse pomembnejše domače in tuje novice, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.

Analize najodmevnejših tem in zanimivosti iz lokalnega okolja

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Minilo je leto dni od razglasitve epidemije covida-19 in ukrepov, ki so v temeljih zamajali ustavljeno življenje. Pod vprašaj so postavili do takrat samoumevne pravice in svoboščine državljanov, preselili so naše delovanje v virtualni svet ter predrugačili naš odnos do sveta in nas samih. Kje smo po letu dni epidemije kot posamezniki, kot družba in kot država? Smo res rešili gospodarstvo ter pozabili na druge podsisteme in ljudi? Si res želimo vrnitve v obdobje pred epidemijo ali pa je ta priložnost, da najdemo boljše rešitve? O tem, kakšno državo želimo, kakšne pravne in socialne standarde in kje začrtati mejo med javnim in zasebnim v reprizi pogovora Špele Šebenik z gosti.
Gostje:
- Renata Salecl, filozofinja in sociologinja z Inštituta za kriminologijo pri ljubljanski Pravni fakulteti,
- Bojan Ivanc, glavni ekonomist Gospodarske zbornice Slovenije,
- Dan Podjed, antropolog z Inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU in profesor na Filozofski fakulteti,
- Gregor Starc, profesor s Fakultete za šport, vodja Laboratorija za diagnostiko telesnega in gibalnega razvoja in vodja nacionalnega sistema SLOfit.

Vsak delavnik ob 18.10 se na Prvem odpravimo v svet kulture. Bodite z nami in s kolegi iz uredništva za kulturo 3. programa Radia Slovenija – programa Ars pri pregledu aktualnega dogajanja na kulturnem področju.

Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.

Sredi gozda nekdo joka … Zajček, ki nima toplega doma …
Pripovedujeta: Barbara Lapajne in Brane Grubar.
Napisala: Tatjana Kokalj.
Posneto v studiih Radia Slovenija 2000.

Verjetno marsikdo med vami mladimi goji veliko ljubezen do konj. Nekatere pa ta ljubezen tako prevzame, da ji posvetijo tudi svojo športno pot. Za slovensko najboljšo mlado jahačico - tekmovalko v preskakovanju ovir Nino Pangeršič, je zelo uspešna sezona. Poleg osvojenega že šestega naslova državne prvakinje in vrhunske uvrstitve v skupnem seštevku Svetovnega pokala mladih jahačev, si je prislužila tudi zapis svojega imena v prav posebni dvorani slavnih. O uspehih Nine Pangeršič, ki bo z nami v studiu, pa tudi o preskakovanju ovir s konjem, skrbi zanje in ustrezni pripravi na tekmovanja, bomo govorili v tokratni oddaji Gymnasium.

V oddaji Sami naši bomo nadaljevali drugi del intervjuja s prevajalcem Nikollom Berishajem, ki je slovensko dramo približal bralcem na albanskem govornem območju. Posvetili pa se bomo tudi zelo aktualni temi - državni zbor je pred kratkim sprejel predloge za spremembo zakona o tujcih, ki zaostruje pogoje za bivanje tujcev v Sloveniji. Z Goranom Zrnićem iz Delavske svetovalnice smo se pogovarjali o sprejetih spremembah in dopolnilih zakona o tujcih ter o tem, zakaj je ta tako za Slovenijo kot za priseljence lahko nevaren.

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Osemdeseti rojstni dan slovenskega dramskega igralca Dareta Valiča (ki ga sicer praznuje 20. marca) na Radiu Slovenija zaznamujemo z arhivskim posnetkom iz leta 1976, v katerem igralec interpretira nekaj najlepših pesmi Franceta Prešerna.

V nedeljo so v Los Angelesu že 63. podelili prestižne glasbene nagrade grammy, ki jih za izredne dosežke v glasbi vsako leto podeljuje ameriška Državna akademija snemalnih umetnosti in znanosti. V oddaji Za prijeten konec dneva boste izvedeli nekaj dejstev o zgodovini teh nagrad in slišali nekaj glasbenikov, ki so bili za svoje delo največkrat nagrajeni. Med njimi so tudi Quincy Jones, Michael Jackson, Santana, Alison Krauss in Beyonce. Oddajo pripravlja in vodi Anja Rupel.