Po polnoči bo z nami Marjeta Čič, prejemnica priznanja za izjemne dosežke na področju prostovoljstva za leto 2020, pobudnica novih delovnih skupin Gluhi strežejo v planinskih kočah, Za slepe in slabovidne ni ovir, Paraplezanje in številnih drugih. Aktivna je v Planinski zvezi Slovenije in številnih drugih nevladnih organizacijah, sodeluje tudi pri pripravi in izvedbi inkluzijskih pohodov. Zanjo je prostovoljstvo vrednota, ki izvira iz njene osebne naravnanosti.

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.

Najlažje je strgati list iz knjige in začeti pisati na novo. Mnogo ljudi tako začne svoje »novo življenje«. Preseli se, pretrga stike z ljudmi svojega vsakdana, zavrže svojo preteklost in poskuša živeti, kakor da je nikoli ni bilo. Toda to ni novo življenje. Ne glede na to, kam se preselimo, kaj na sebi spremenimo, s čim se zakrijemo, bomo s seboj vedno nesli to, kar smo, tudi vse, kar smo storili in kar smo bili. In zato ponavljali iste stvari, samo v drugem okolju in z drugimi ljudmi. Tako pač je. Revolucije niso nikdar uspešne. Poglejte katerokoli od revolucij, ki so se kdaj zgodile, in povejte, če je katera kaj spremenila na bolje. Na vrh so prišli ljudje, ki so delali enake ali kdaj še hujše stvari kot tisti pred njimi.
Zakaj to govorim? Ker si mnogi predstavljamo, da se bo pa nekoč, tistega zadnjega dne, vendarle zgodila dokončna Božja revolucija, ko bodo zmagali dobri in bodo poraženi hudobneži. »Glejte, da se ne daste zavesti!« (Lk 21,8) To se ne bo zgodilo. To ni Božja pot. Zgodilo se bo še mnogo človeških revolucij, nobena od njih pa ne bo Božja. Ljudje ubijamo in uničujemo, da bi naredili prostor za novo. Bog pa ne ruši, ne ubija in ne uničuje. Bog popravlja. Zida na ruševinah in uporablja stare kamne, da naredi nekaj novega. Ker je edino tako mogoče živeti.
Ta njegova počasna in usmiljenja polna taktika je kdaj že prav nevzdržna, da ne rečem nemogoča. Toda Bog se ne sramuje ničesar, kar je ustvaril. (prim. Mdr 11,24) Zato tega tudi ne uničuje. Zla ne odpravlja s tem, da odstranjuje svoje nasprotnike, temveč tako da jih popravlja z odpuščanjem in usmiljenjem.
Zato se novo življenje ne začne z novim listom, temveč z radirko.
Novo življenje namreč ni toliko stvar prihodnosti. Veliko bolj zadeva našo preteklost. Ker je ne moremo zavreči. Ne moremo se delati, kakor da je ni. Ustvarila nas je take, kakršni smo. Zato se je tudi ni treba sramovati. Ker pač ne moremo rasti brez korenin, kakršnekoli že so. Zato se človek ne more spremeniti tako svojo preteklost uniči, temveč tako, da pusti, da ga preteklost popravi. In z njo sezida svojo prihodnost.
Bog je graditelj, ki dela stvari za večnost. In zanj je snov, s katero zida moj novi jaz, moja preteklost, celo moji grehi. Nič drugega kot to. In večne stvari se zida samo tako.
Zato tudi ne verujem v dan uničenja, temveč v dan popravljanja.

Nastavimo na lokalni čas in dopisnike po Sloveniji vprašamo koliko je ura v njihovem kraju.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.

Če preštejete četrtke od 1.oktobra 2015, ko smo začeli naše radijske potepe, se bodo ti danes ustavili prav pri številki 300. Ko človek pomisli, koliko je bilo vseh tem, sogovornikov, raziskovanj in radovednosti, se mu kar zasveti pred očmi. Tudi zaprtimi. In prav s tem smo pred slabimi šestimi leti tudi začeli. S fosfeni. V tem času se je zvrstilo približno 200 strokovnjakov, domačih in tujih, ki so nam približali svet svojega delovanja in raziskovanja ter ponudili vpogled v dogajanje v možganih. Ponosni smo na to. In hvaležni za vse vaše posluhe in odzive, dragi poslušalke in poslušalci. V tristoti epizodi se je malo nazaj in malo naprej zazrla Mojca Delač. Tudi to nam omogočajo naši možgani.

V Sloveniji v tem poletju za zdaj večjih požarov še ni bilo, se pa z njimi srečujejo v sosednjih državah in glede na vremenske napovedi tudi pri nas lahko kmalu pride do česa podobnega. Kaj lahko naredimo, da do požara ne bi prišlo? Kaj narediti, če se znajdemo na dopustu v času požarov? Kako poteka evakuacija? Vprašanja bomo postavili vodji preventive in namestniku poveljnika Zavoda za gasilno in reševalno službo v Sežani, Borisu Budalu. Pokličite nas ali nam pišite na telefonsko številko 01/475 22 22, prek obrazca na spletni strani prvega ali prek elektronske pošte na naslov radioprvi@rtvslo.si.

Simply Red je skupina, ki s premori deluje že od leta 1985. Pop soul zasedba je do zdaj izdala 12 albumov in jih prodala v nakladi več lot 50 milijonov izvodov. Pred 32. leti je na današnji dan na prvo mesto angleške lestvice prišel njihov album A new Flame. Za dober dan bomo zavrteli naslovno skladbo.

Mag. Tjaša Žohar Čretnik vsako jutro med prvimi izve nove podatke o širjenju delta različice koronavirusa v Sloveniji. Ali zato, ker pozna podatke, manj optimistično zre v prihajajoče tedne in mesece? Sogovornica tokratnega Ultrazvoka vodi Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano – s kratico NLZOH, kjer testirajo vzorce na navzočnost novega koronavirusa in njegovih različic. Slednjih so v Sloveniji zaznali že približno šestdeset. Podrobneje v Ultrazvoku, ki ga je pripravil Iztok Konc.

Foto: Zajem zaslona - NLZOH, 12.7.21

V dneh, ko po Sloveniji taborniki preživljajo letošnje tabore, se veselijo dogodivščin in izletov, čuvajo svojo zastavo in srečujejo tudi gozdne živali, bomo poslušali ponovitev pogovora z Ivom Štajdoharjem, ki je taborništvu posvetil svoje življenje. Lucija Fatur se je pogovarjala z njim v času, ko so 22. aprila praznovali dan Zemlje in dan tabornikov. Za slednje, združene v Zvezi tabornikov Slovenije, je letošnje leto še posebej pomembno, saj zaznamujejo kar 70 let svoje organizacije. Ko se je Ivo Štajdohar organizaciji pridružil pred skoraj 60-imi leti, so ga očarale predvsem njene dejavnosti, stik z naravo, druženje in učenje, kasneje pa se je pri tabornikih tudi zaposlil. Ljubezen do narave pa ga ne zapusti tudi v pokoju.

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Včeraj so pri nas ob nekaj več kot tisoč 400 opravljenih PRC-testih potrdili 69 okužb s koronavirusom. Pozitivnih je bilo 4,8 odstotka izvidov, kar je manj kot dan prej, ko jih je bilo 6,1 odstotka. V Sloveniji najverjetneje že prevladuje različica delta, ocenjujejo na Inštitutu Jožef Štefan. Nov val epidemije bomo zato lahko obvladovali le s cepljenjem in spoštovanjem omejitvenih ukrepov.

Preostale teme oddaje:
- V Dalmaciji od ponedeljka zaostreni omejitveni ukrepi zaradi koronavirusa
- V hčerinskem podjetju Gorenja ukinjajo oddelek z več kot 400 zaposlenimi
- Državna volilna komisija zavrača očitke o nepravilnostih na referendumskem glasovanju

Drugi poudarki:
V občini Mislinja šele po nekaj dneh vidne prave razsežnosti škode po neurju
Novomeški podroben prostorski načrt podlaga za številne gradnje - od stanovanj do garažne hiše
E-gradovi Posavja zanimiva izkušnja doživljanja kulturne dediščine in zgodovine

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

V Tokiu se z enoletno zamudo začenjajo težko pričakovane olimpijske igre. Zaradi strogih protivirusnih ukrepov bodo to igre brez gledalcev, tudi brez marsikaterega športnega zvezdnika. Imena v slovenski odpravi pa obetajo morda celo najuspešnejše igre doslej. O tem, prvih vtisih iz mehurčka v Tokiu, pa tudi o marketinškem ozadju v Studiu ob 17-ih Uroš Volk s sodelavci in gosti.
Gostje:
- Tomaž Ambrožič, direktor podjetja Sport Media Focus,
- Beno Lapajne, zastavonoša na igrah v Atenah 2004, nekdanji kapetan rokometne reprezentance,
- Boštjan Reberšak, urednik Športnega programa Radia Slovenija in vodja ekipe v Tokiu.

Vsak delavnik ob 18.10 se na Prvem odpravimo v svet kulture. Bodite z nami in s kolegi iz uredništva za kulturo 3. programa Radia Slovenija – programa Ars pri pregledu aktualnega dogajanja na kulturnem področju.

Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.

Kako se je mogoče izvleči iz zadrege
Pripoveduje: Boris Juh.
Napisal: Božidar Kovačević.
Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1976.

Najstarejša glasbena oddaja Radia Slovenija že več kot šest desetletij ohranja narodno-zabavno izročilo in glasbo manjših vokalnih zasedb. Zajema iz bogatega radijskega arhiva, predstavlja novosti s tega področja, prinaša portrete pomembnejših ustvarjalcev narodno-zabavne glasbe, enkrat na mesec pa tudi gosti najbolj kakovostne zasedbe, ki izvajajo svoje skladbe živo. Oddajo pripravljata napovedovalka Lucija Grm in glasbeni urednik Tomaž Guček. Vsak četrtek ob 20.00 na Prvem.


Vsako leto v polenth meseciih se iz Kanade, kjer živi in dela, v Slovenijo vrne Marija Ahačič Pollak. Obisk domovine je lepa priložnost za pogovor o tridesetletnici vokalne skupine Plamen, katero vodi od samega začetka. Vokalna skupina Plamen je bila ustanovljena leta 1991 in od takrat širi slovensko besedo in pesmi v tujini in doma.

Pesnik, pisatelj, esejist in antologist Vlada Urošević je vsekakor sodobni klasik makedonske književnosti. Rodil se je leta 1934 v Skopju in se pri petindvajsetih letih uveljavil že s prvencem, pesniško zbirko Neko drugo mesto. Njegove literarne upodobitve pogosto dobivajo nadrealistične, celo fantastične razsežnosti. V Sloveniji smo ga temeljiteje spoznali pred petimi leti, ko je bil častni gost Dnevov poezije in vina, za radijski Literarni večer pa je Veno Taufer leta 1974 izbral pesmi iz prvih šestih avtorjevih zbirk. Interpretirajo jih igralci Janez Albreht, Boris Juh in Dare Valič, režija: Aleš Jan.

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Igralec Boris Cavazza in jazzovski kitarist Igor Leonardi sta prvo skupno glasbeno poglavje, šansone z besedili Borisa Cavazze in Leonardijevo glasbo, napisala leta 2005 z albumom »11 korakov«. Sledili so koncerti, tudi na Festivalu slovenskega šansona (2011), prvotni kvartet se je razširil v kvintet, hkrati pa so nastajale tudi nove pesmi. V letu 2020 je Boris Cavazza Kvintet posnel ploščo »Sprehod«, ki nam jo v Pesmi v žepu predstavlja Boris Cavazza.

22. julija pred stotimi leti se je v Ljubljani rodil Branko Žužek, slovenski pesnik, pisatelj in prevajalec, pa tudi novinar in dramatik. Umrl je julija leta 2001. Objavil je pet pesniških zbirk za odrasle in več knjig črtic, pripovedi in pravljic za mladino ter knjigo spominov. Za njegovo najpomembnejše delo velja avtobiografska zbirka črtic Kruh moje matere iz leta 1973. Izbranih pet pesmi Branka Žužka v tisku še ni bilo objavljenih. Interpretacija: Pavle Ravnohrib.