Poletje se bliža vrhuncu in temu primerno bo sledil izbor glasbe po navdihu Armanda Šturmana, pa tudi pomembnejših vsebin preteklega tedna s Primorskega. Veliko bo poletnih tem. Govorili bomo o promociji štirih turističnih destinacij pod skupno blagovno znamko LOVE ISTRIA, obiskali bomo Izolo in Izolane, šli bomo na morje in s slovenskim reprezentantom Tonijem Vodiškom poskušali ugotoviti, zakaj je deskanje z zmajem tako privlačno. Vnovič boste lahko prisluhnili osebni, tudi boleči izpovedi Lise Valetti, doma iz Brescie v Italiji, ki se je rodila kot moški z imenom Christian. Skozi izbrane vsebine vas bo ob glasbi vodil Branko Laginja. Sproščenemu poletnemu branju na plaži ali na dopustu pa je namenjena pred kratkim izdana kriminalka Dolomitske sanje slovenskega avtorja Marjana Strmljana, ki jo bomo predstavili v prvi uri nočnega programa.

Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost.

V današnji Duhovni misli evangelijski pridigar Silvester Molan iz Krškega razmišlja o svetu. Marsikaj je narobe, a sprejemati moramo pravilne odločitve, da ne škodimo sebi in drugim.

Osrednja jutranja informativna oddaja, Jutranja kronika, prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Strnjena, verodostojna in zmeraj aktualna. Ob nedeljah ob 7.00 na Radiu Slovenija.

"Moramo pridevnike stopnjevati odločneje ali bolj odločno?" Takšen je spletni naslov reprize rubrike KiKs. Lahko bi rekli na oba načina, ampak eden je pravilnejši in ne bolj pravilen. Reprizo rubrike je pripravila Nataša Rašl.

Poletje nam iz dneva v dan dokazuje, da je letos res tisto pravo. Visoke temperature, ki so že nekaj časa nad 30 stopinj, pa nas vabijo, da poiščemo osvežitev. Je to branje knjige v senci drevesa, pitje hladnega soka ali lizanje sladoleda? Zelo popularna je seveda osvežitev v vodi, zato nas poleti vleče na morje. Če pa imamo poletne načrte v mestu, pa lahko poiščemo tudi najbližji bazen. Obiskali smo Mestno plažo Ljubljane - Laguno, kjer imajo veliko bazenov in poklepetali z otroki iz počitniškega varstva, kjer se učijo plavati, spremljajo pa jih tudi mnoge druge zabavne aktivnosti. Oddajo vodi Lara Gril.

Violinček je glasbena oddaja, ki naše najmlajše poslušalce nevsiljivo in sproščeno vodi skozi svet glasbene umetnosti. Pripravlja jo profesor Matej Jevnišek.

Vsako soboto od 9.05 do 10.00 se imamo na prvem programu HUDO dobro. Z znanimi gosti in mladimi sogovorniki raziskujemo tako sproščene kot resne teme, od šolskih, prostočasnih, ekoloških in športnih do težav, s katerimi se mladi srečujejo v obdobju odraščanja. Mikrofone prepustimo tudi mladim novinarjem, ki so radijsko delo spoznali na novinarskih delavnicah. Sami pripravijo oddajo – in seveda HUDO!

Predstavili bomo program filmskega festivala v Benetkah in tri slovenske (koprodukcijske) filme, ki bodo prihodnji teden na festivalu v Locarnu doživeli svetovno premiero. Kritiško bomo ovrednotili trenutni kinospored, kjer si lahko med drugim ogledate Disneyjevo pustolovščino Križarjenje skozi džunglo in Snake Eyes, tretji film v akcijski franšizi G. I. Joe. Premiero je doživel tudi nov film M. Nighta Shyamalana z naslovom Stari.

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Poslušamo ponovitev oddaje Prva vrsta, v kateri je aprila kitarist Aleksander Kuzmić z zasedbo predstavil album Flama Negra.

Športno dogajanje na olimpijskih igrah v Tokiu je popestrilo čas poletnih dopustov in kislih kumaric. Novice o nadležni pandemiji koronavirusne bolezni so se vsaj za nekaj tednov umaknile v drugi plan. Vse bolj vroče je v Afganistanu, kjer se ob umiku ameriških in drugih zavezniških sil krepi nasilje. V Labirintih sveta bomo osvetlili tudi razmere na Kubi, ki jo zaradi slabih življenjskih razmer pretresa vse večje nezadovoljstvo prebivalcev.

Mesto Bohane leži nekje na zahodni irski obali in je povsem izmišljeno. Obdaja ga Velenič in svet onkraj njegovih meja tako rekoč ne obstaja. V zaprtem kozmosu tega mesta se njegovi prebivalci posvečajo predvsem svojim zadevam, ki se vrtijo okoli kriminalnih poslov, boja za oblast, kajenja trave in opija, prostitucije ter kar pogostih in še toliko bolj brutalnih spopadov z noži. Strelnega orožje v romanu ni, niti ni še česa drugega. Presenetljivo nemara, kajti roman z naslovom Mesto Bohane irskega pisatelja Kevina Barryja se dogaja v letu 2053, a v njem ni prav nobenih futurističnih elementov. A to je le eno izmed na prvi pogled nelogičnih presenečenj, s katerimi postreže avtor.

"Zelo uživam v tem, da poskušam spodkopati bralčeva pričakovanja. Bralec bere knjigo in misli, da je to ena vrsta knjige, jaz pa mu skušam spodmakniti tla pod nogami, da bo pomislil: Ne, to ni to," je na festivalu Mesto knjige 2021 (na daljavo) povedal Kevin Barry.

Kar takoj spodkoplje tudi naša jezikovna pričakovanja. Za potrebe svojega romanesknega prvenca je izumil svojevrstno verzijo zahodnoirskega govora, ki ga je prevajalka Alenka Jovanovski prestavila v celjsko regionalno govorico.

"Zelo nerutiniran jezik je to in prvega pol leta sem iskala način, kako to sploh preliti, pravzaprav sem morala izumit jezik," poudari prevajalka.

Živ in kljub nenavadni govorici zelo berljiv prevod romana Mesto Bohane je izšel pri KUD Police Dubove.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Jana Kolarič je pesnica, pisateljica, dramatičarka in vse ostalo, kar zahteva igriv um in spretno sestavljanje besed. Že več kot štirideset let piše za otroke in odrasle, za knjižne police in odre, ter za literarni užitek in družbenokritični premislek.

Kantavtor Luka Gluvić pri svojem ustvarjanju črpa iz bogate ameriške glasbene zakladnice, prvine folka in countryja pa prepleta z izvirno avtorsko poetiko. S tokratnim albumom Velerajnki L. G. ustvari poseben poklon kantavtorju Townesu Van Zandtu in nas ob poslušanju povabi na svojevrstno potovanje pesmi.

Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.

V tokratni oddaji Sledi večnosti bomo govorili o romarskem turizmu. V oddaji sodelujeta Slavica Arih iz Maribora, ki je pred skoraj tridesetimi leti skupaj s svojim možem ustanovila Ariturs, prvo romarsko agencijo pri nas, in mag. Melita Bevc, direktorica Zavoda za turizem, mladino in šport v Šmarju pri Jelšah.

Trije škrati niso izpolnili obljube, ki so jo dali luni.\t\t\t
Pripoveduje: Vesna Jevnikar.\t
Napisala: Polona Škrinjar.
Posneto v studiih Radia Slovenija 2006.

V Sobotnem glasbenem večeru urednik Jane Weber poglobljeno analizira širok razpon glasbenih del, predvaja posnetke pomembnejših koncertov domače in tuje glasbene produkcije, prireja žive koncerte in ureja neposredne prenose. Ob sobotah ob 200.00 na Prvem.

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Twainova humoristična ost je tokrat usmerjena v novinarsko obsedenost z lovom na senzacionalne vesti, pa če so še tako absurdne.

Avtor besedila: Mark Twain
Avtor prevoda in radijske priredbe: Bogdan Gjud
Režiser: Gregor Tozon
Dramaturg: Pavel Lužan
Igralec (intervjuvanec): Brane Grubar
Igralec (novinar): Uroš Smolej
Glasbena opremljevalka: Cvetka Bevc
Organizatorka izvedbe: Daša Dovžan
Mojster zvoka: Mirko Marinšek
Mojster zvoka: Staš Janež
Asistent zvoka: Sandi Zgonc

Traja: 9'15''
Posneto v studiih Radia Slovenija 1998.

Kratko zgodbo Otrok brez imena je napisala španska pisateljica Elena Soriano. Rodila se je leta 1917 v madridski pokrajini Fuentiduena de Tajo staršem iz Andaluzije. Pisati je začela z desetimi leti; ko jih je imela štirinajst, so njene zgodbe že objavljali lokalni časopisi. V prestolnici je študirala filozofijo in književnost in leta 1951 objavila svoj prvi roman Mali lov. Leta 1955 je objavila prvi del trilogije Ženska in moški z naslovom Plaža norcev, ki ga je cenzura prepovedala. Drugi in tretji del trilogije, Fatamorgana in Medea, pa sta avtorici prinesla občudovanje in spoštovanje, saj se je brez tančic lotevala zapletenih odnosov med spoloma. Leta 1969 je v Madridu ustanovila revijo Divji petelin in jo urejala do leta 1976. Sodelavci so bili po večini španski in hispano-ameriški avtorji. Leta 1985 je izšla knjiga Materino pričevanje, ki je bila do leta 1989 sedemkrat ponatisnjena, pripoveduje pa o tragični smrti njenega sina v nenavadnih okoliščinah. Objavila je tudi več knjig kratkih zgodb. Elena Soriano je umrla v Madridu 1996. Zgodbo Otrok brez imena je prevedla Alenka Bole Vrabec. Interpretacija: Darja Reichman.

Poletna invazija reggae singlov, drugič. Od Rebelution do Phonosonics ...