Na nočni obisk prihaja dr. Alenka Janko Spreizer, socialna antropologinja, profesorica na koprski Fakulteti za humanistične študije. Študije etničnosti in nacionalizma, še posebej pa antropologija Romov, rasizem in anticiganizem so področja s katerimi se znanstveno ukvarja. Je predstavnica slovenske delegacije v IHRI, Mednarodni zvezi za spomin na holokavst. Z gostjo se bomo pogovarjali o večplastnem pomenu, ki ga imata za romsko skupnost dva letošnja dogodka: premiera kratkega dokumentarnega filma Proud Roma ali Ponosni Romi režiserja Pabla Vege in Beneški umetnostni bienale. Slednji zato, ke4r prvič v njegovi zgodovini umetnica romskega porekla predstavlja katero od držav. Poljska je namreč za svoj pavilijon izbrala dela slikarke in romske aktivistke Małgorzate Mirge-Tas. Dr. Alenko Janko Spreizer je pred mikrofon povabila Lea Širok.

Prisrčnica je rubrika, ki vsak dan odpira prostor bodisi ljubiteljski glasbeni kulturi bodisi narodno-zabavni glasbi. Vsak dan prinaša novo zgodbo iz sveta zborovske glasbe, historične glasbe in plesa, ljudske glasbe, glasbe godb in pihalnih orkestrov, citrarskih zasedb, tamburaških in mandolinskih skupin, plesnih orkestrov ali pa iz sveta narodno-zabavne glasbe.

Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost.

Žalost je že marsikoga ugonobila, od nje ni nobene koristi. Tako pravi svetopisemski modrec.
Žalosti se znebi, preden dan ugasne, a spomin ohrani na trenutke jasne – to pa svetuje Simon Jenko. Najbrž sta oba imela dovolj izkušenj.
Tudi sami jih imamo. Ne samo glede žalosti in tarnanja in njune druge plati; še o marsičem.
Izkušnje, koliko in kaj je vredno komu zaupati. Teh smo si lahko nabrali že v otroških letih in bili tudi sami na preizkušnji, ali bomo izdali kakšno zapriseženo skrivnost, ko nas je jezik neizmerno srbel. Takrat se je hitro izkazalo, koliko je veljala »častna pionirska«.
Izkušnje glede odlašanja in odlaganja. Bom jutri. Jutri pa zagotovo. Tistega jutri pa od nikoder.
Izkušnje o bolezni in zdravljenju, o delavnosti in lenarjenju, resnicoljubnosti in pretvarjanju. O dobičku in izgubi. Navsezadnje še o teoriji in praksi.
Zdaj spet prisegamo na izkušenjsko učenje tudi na šolskem področju. V mojem davnem šolanju je poskuse iz fizike in kemije opravljal samo učitelj. Še opazovali smo jih le iz klopi. Danes je že vsaka učilnica majhen laboratorij z dejavnimi učenci.
Izkušnje v zvezi s povezovanjem in samozadostnostjo. Da sloga krepi in nesloga tlači in kar je še podobnih modrosti, vse to je usmerjeno k prijaznemu sobivanju.
Odnosi imajo vedno posledice. Pomembno je, kakšne. Pravilo Kadar odrasli govore, otroci naj molče je veljalo dolga stoletja. Ko gre za oliko, je koristno še danes. Toda strogo zaprta otroška usta v družbi odraslih so zavirala otrokovo komunikativnost. Ko si v šoli moral kaj izdaviti iz sebe, se ti je tresel glas.
Pridobivamo si izkušnje. Rek, da gre osel le enkrat na led, je star, a ga je Oton iz Vinice dopolnil s spoznanjem, da »drugič bo plesal po njem«. Na napakah se učimo je precej umesten nauk. Če nam porazi niso izziv, utegnejo biti v škodo, saj se nekam vmes ugnezdi otopelost. Ni pa z dna prav lahko vzleteti. Še ptič se lahkotneje požene z veje kot s tal.
Ali pripomorejo izkušnje tudi do modrosti? Lahko, če si prizadevamo zanjo. Modrost in vzgojo zaničujejo bedaki, meni stari Pridigar. Najbrž ni bil brez izkušenj. Lastne so največ vredne, a tudi tuje je vredno slišati.

Najmlajši modrujejo o dogajanju okoli njih

Osrednja jutranja informativna oddaja, Jutranja kronika, prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Strnjena, verodostojna in zmeraj aktualna. Ob nedeljah ob 7.00 na Radiu Slovenija.

Irena Potočar Papež je univ. dipl. pedagoginja in profesorica slovenščine, vodi delavnice o poslovnem bontonu, med katere spada tudi upoštevanje pravopisnih in slovničnih pravil. Ta so med drugim pomembna pri pisanju dopisov in drugih besedilnih vrst (zapisnik, vabilo, obvestilo in tako naprej). Pri vsem skupaj velja predvsem načelo "napiši sporočilo in povedal ti bom, kdo si". Ne samo v poslovnem okolju – tudi sicer – je to načelo povezano s prvim vtisom.

V tokratni oddaji odpiramo vrata 4.a razreda Osnovne šole Zadobrova, kjer so nam Hana, Ina, Ema, Manca, Larisa Tea, Krištof, Žiga in Žan povedali, kako nastaja predstava Četrtošolka, ki jo bodo pred zaključkom letošnjega šolskega leta zaigrali staršem. Kako so si razdelili vloge? Kako preženejo morebitno tremo? Kako nastaja scena in kako pri tem raziskujejo, se učijo in zabavajo? Tudi našega glasbenega škrata Violinčka je zanimalo, kako se otresemo strahu pred ali med nastopom.

Naša življenja so se zelo spremenila in nastopanje je skorajda že ena od vsakdanjih dejavnosti. Nastopamo v vrtcu in šoli, nato nastopamo v službi in doma. Violinčka je zanimalo, zakaj je treba nastopati in kako se otresemo morebitnega strahu pred ali med nastopom. Zanimivo, kajne?!

Od 16. do 20. maja so bile na osnovni šoli Cvetka Golarja delavnice v sklopu projekta STEAM in Erasmus+, ki so povezale učence in učitelje Italije, Litve, Grčije, Romunije, Bolgarije in Slovenije.

V oddaji se nam bodo tako pridružili učenci Ammar Kaltak, Jan Novljan, Tina Družinec, Anja Demšar, Ema Zakotnik, Tinkara Koman ter mentorica in pomočnica pri izvedbi projekta na osnovni šoli Nika Lebar.

Ker je bila rdeča nit tokratnih delavnic predvsem književnost, bodo učenci v oddaji predstavili kar tri knjige, ki so jih prebrali in njihovo tematiko povezali z zanimivimi praktičnimi vsebinami. Ker pa je namen projekta tudi meddržavno povezovanje, bomo govorili še o tem, kaj so videli na obisku v tujini in kako so Slovenijo predstavili učencem tujih držav, ter o vseh preostalih delavnicah, ki so bile organizirane v času druženja.

KAJ JE STEAM?
STEAM je izobraževalni pristop k učenju, ki uporablja naravoslovje, tehnologijo, inženirstvo, umetnost in matematiko kot dostopne točke za usmerjanje dijakov v (samo)spraševanje, dialog in kritično razmišljanje. Tako se učenci naučijo, da se vse stvari povezujejo, tako v šoli kot tudi v praktičnem življenju. Je zabavnejši kot tradicionalni načini izobraževanja in se večini učencev zdi bolj logičen, saj temelji na naravnih načinih, na katere se ljudje učijo in zanimajo za stvari.

Je res minilo že 36 let od premiere Top Guna? Ob pogledu na Toma Cruisa v nadaljevanju filmske uspešnice s podnaslovom Maverick bi rekli, da čas ne teče za vse enako. V Cannesu bodo podelili zlato palmo, zlato kamero in druge nagrade. Kdo so favoriti in katere filme bo v Izolo prihodnji teden prinesel festival Kino Otok? Ocenili bomo dokumentarno-igrani film Antigona: Kako si upamo!, ki je nastal po Žižkovi različici starogrške tragedije. Vse to in še kaj v naši tedenski filmski oddaji. Vabljeni k poslušanju!

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Poslušamo ponovitev oddaje Prva vrsta, v kateri je v torek nastopila zasedba Brina.

Morje prinaša številne zgodbe, tiste iz daljnih prostranstev, pa tudi tiste z domačih bregov. Vsako soboto ob 13:40 jih odkrivamo skupaj s kolegi z Radia Koper.

Potem ko Anji s skupino ljudi uspe pobegniti pred smrtonosnim virusom iz Moskve, se v utesnjeni kolibi na otočku sredi zamrznjenega jezera v tajgi ob rusko-finski meji boj za preživetje nadaljuje. Zaloge hrane kopnijo, bencina ni več, drv za ogrevanje zmanjkuje, pomlad je še daleč. Potem pa se v hiši na bregu jezera neselijo trije moški, ki skrajne razmere še zaostrijo. Lahko razvajeni mestni ljudje kljubujejo neizprosni naravi in drug drugemu? V drugem delu Knjige o koncu sveta, kot svoj prvenec v dveh delih poimenuje ruska pisateljica Jana Vagner, nas ekstremni realizem sooči z lastnimi strahovi in vprašanjem, ali bi sami preživeli? Nadaljevanje distopičnega trilerja Pandemija je izšlo pri založbi Mladinska knjiga. Roman Preživeli nam je predstavila prevajalka Špela Tomec.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Jože Kastelic je bil 40 let zaposlen in na koncu tudi vodil Intertrade, eno od petih velikih podjetij za mednarodno trgovino v nekdanji Jugoslaviji, ki je bilo leta 1952 ustanovljeno, da bi skozi čezmejno poslovanje pridobilo devizna sredstva, ki jih je država nujno potrebovala za uvoz izdelkov z zahoda. Čeprav je podjetje s sedežem v Ljubljani delovalo po vsem svetu in imelo na svojem vrhuncu več kot 1200 zaposlenih ter vrsto podružnic v tujini, pa je bil Kastelic večino svoje kariere zadolžen predvsem za trgovanje z državami v razvoju, kjer je skrbel za pospeševanje blagovne menjave, prenos tehnologij ter razvoj industrijskih podjetij. Pri tem pa je seveda v različne afriške, bližnje in daljnovzhodne ter južnoameriške države tudi redno potoval in v nekaterih celo prebival. V 60-ih in 70-ih je tako skupno osem let preživel v Egiptu, od koder je pokrival tudi druge dele Severne Afrike in Bližnji Vzhod, v 80-ih pa je šest let delal v Indiji kot direktor Intertradovega podjetja Yugo Intraco, ki je imelo tam tolikšen vpliv, da je v resnici delovalo kar kot neke vrste neformalno jugoslovansko veleposlaništvo. O njegovem izredno zanimivem življenju, tesno sprepletenem z zgodbo podjetja Intertrade in širšim kontekstom jugoslovanskega trgovinskega povezovanja s tretjim svetom, ki ga je močno vzpodbudilo tudi takratno Gibanje neuvrščenih, je z Jožetom Kastelicem za tokratno Razkošje v glavi govorila Alja Zore.

Kitaristka Urška Supej in pevka Maša But sta duo 3:RMA. Z imenom, ki je zloženka začetnic imen teh dveh izvrstnih mladih glasbenic, te dni izhaja njun kantavtorski prvenec, »a well-paved road«: minimalističen, feminističen in neobremenjeno zazrt v širjave doživljanja življenja. Ustvariti jima ga je pomagal londonski producent Femi Temowo, ki ga bo skupaj z njima predstavil v tokratni Pesmi v žepu.

Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.

V Sloveniji je 40 romarskih poti; 11 je evropskih, dve od njih sta veliki kulturni evropski poti; to sta romarska pot priljubljenega svetnika Martina Tourskega in bolj znana Jakobova pot.
Podpredsednik Evropskega kulturnega centra sv. Martina Tourskega Slovenija mag. Uroš Vidovič predstavlja slovenski del romarske poti sv. Martina Tourskega, ki romarja vodi od Domanjševcev na vzhodu Slovenije do Opatjega sela na zahodu države; avtorjem poti je po 15 letih uspelo dokončno označiti to romarsko pot. Predsednik Društva Slomškova romarska pot Vilijem Kaučič oriše romarsko pot blaženega Martina Slomška, Jure Levart pa govori o evropskem kurikulumu za prihodnje vodnike po različnih evropskih romarskih poteh.

Miška spozna, da je najlepše doma.
Pravljico pripoveduje Ljerka Belak.
Napisala jo je Draga Puc.
Posneta je bila v studiih Radia Slovenija 2004.

V Sobotnem glasbenem večeru urednik Jane Weber poglobljeno analizira širok razpon glasbenih del, predvaja posnetke pomembnejših koncertov domače in tuje glasbene produkcije, prireja žive koncerte in ureja neposredne prenose. Ob sobotah ob 200.00 na Prvem.

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

To je zgodba ukrajinskih avtorjev o moči človeške fantazije, ki lahko iz običajnega kavarniškega srečanja dveh ljudi ustvari pogovor dveh bitij popolnoma drugačnega izvora. Presenetljivo je, da je že leta 2006 posneta igra med drugim tematizirala tudi vojno.

Režiserka in prevajalka je Ana Krauthaker,
dramaturg: Pavel Lužan,
tonski mojster: Staš Janež,
glasbena opremljevalka pa Cvetka Bevc.

Ubežnika igra Blaž Valič,
Stalni gost je Karli Brišnik,
Policista pa Damjan Trbovc in Boris Kos.

Uredništvo igranega programa.
Igra je bila posneta v studiih Radia Slovenija novembra 2006.

Marko Pogačar, rojen leta 1984 v Splitu, je eden najvidnejših in najbolj prevajanih sodobnih hrvaških literarnih ustvarjalcev. Doslej se je podpisal pod pet pesniških zbirk, tri zbirke esejev, potopis in zbirko kratkih zgodb. V poeziji se osredotoča na intimna doživetja vsakdana, vendar so njegove pesmi daleč stran od naivnega čustvovanja, kaj šele od razčustvovanosti. Nasprotno, zdi se, da nastajajo prav v opoziciji do obeh. Pesmi, predvajane v oddaji so izbrane iz Pogačarjeve dvojezične zbirke An die verlorenen Halften - Izgubljenim polovicam.

Prevajalka: Ana Jasmina Oseban
Interpret: Aljaž Jovanović
Režiser: Klemen Markovčič
Glasbena opremljevalka: Cvetka Bevc
Tonski mojster: Mirko Marinšek
Urednica oddaje: Tina Kozin
Leto nastanka: 2010

Groundation: One Rock. Polnokrven spoj roots reggaeja, preskokov v džez, latina, kalifornijskega rokovskega west coasta, soula, funka in afriških korenin z bogato lestvico pihal, džezovskim klavirjem in lepo zaokroženimi vokali ...