Noč ima svojo moč, pravijo, in noč na Prvem je vsakič drugačna. S posebnim vzdušjem in zanimivim poudarkom, ki ga dajejo raznovrstni gostje Nočnega obiska: športniki, umetniki, popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in drugi. Ljudje različnih poklicev in starosti, vendar zmeraj s svojimi zgodbami, ki se v sproščenem pogovoru razkrivajo pred poslušalci.

Razširjena napoved oddaje Na današnji dan ob 12.05.

Prisrčnica je rubrika, ki vsak dan odpira prostor bodisi ljubiteljski glasbeni kulturi bodisi narodno-zabavni glasbi. Vsak dan prinaša novo zgodbo iz sveta zborovske glasbe, historične glasbe in plesa, ljudske glasbe, glasbe godb in pihalnih orkestrov, citrarskih zasedb, tamburaških in mandolinskih skupin, plesnih orkestrov ali pa iz sveta narodno-zabavne glasbe.

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.

Vprašanje je, kaj je v življenju dobro in kaj slabo. Zelo pogosto trdimo, da poznamo odgovor na to vprašanje – da torej vemo, katero dejanje na tem svetu povzroča škodo in katero škodo zmanjšuje. Po navadi je odgovor približno tak: dobro je nekaj, kar koristi meni, kar koristi moji družini in kar koristi moji skupnosti. Zlo pa je tisto, kar to korist zmanjšuje. Kako radi se postavljamo v vlogo poznavalcev dobrega in zla! In vendar krivica še kar naprej divja, vojne še kar besnijo, zlo še kar naprej vztraja.
Dve osebi, ki se ju danes posebej spominjamo, sta prav tako mislili, da vesta, kaj je dobro in kaj slabo. Ime jima je bilo Peter in Pavel. Vsak izmed njiju je dobro vedel, kako v življenju ravnati: Petru je bilo jasno, da bo njegov narod, Izrael, rešen samo z močno politično oblastjo, ki bo premagala Rimljane. Pavlu je bilo jasno, da se je za dobro treba zavzemati tako, da iztrebiš drugače misleče. Očitno je, da sta se njuna pogleda na dobro in zlo razlikovala. Naposled sta zaradi svojih prepričanj stala na sovražnih bregovih. Oba sta mislila, da vesta, oba sta delovala v skladu s svojimi mislimi, oba sta se motila. Njuna prepričanja in vse njuno življenje pa se je kmalu obrnilo na glavo. V njuno življenje je vkorakala oseba, ki v nasprotju z njima ni vsiljevala svojih prepričanj o tem, kaj je dobro in kaj zlo. Prav nasprotno: Ta človek, imenovan Jezus, je prišel zato, da bi se vsa prepričanja drugih o dobrem in slabem nagrmadila nanj, ga strla in uničila. Jezusovo križanje je pomenilo, da se Peter, Pavel, vsi preostali Izraelci in tudi mi danes – vsak v svojih trdnih prepričanjih – do konca znesemo nad tistim, ki je edini pravičen; nad tistim, ki edini res ve, kaj je dobro, ker ga je poslal Bog.
Jezusov križ je tisti, ki je omogočil, da sem poleg Petra in Pavla tudi sam spoznal, da vsa naša prepričanja o dobrem in slabem niso zadostna, niso dobra. Ker tudi moj greh križa Boga, zdaj lahko vidim, da prav to modrovanje o dobrem in zlu, ki se od človeka do človeka razlikuje, ustvarja napetosti v svetu in pomnožuje zlo. Zdaj pa je tukaj Kristus, ki je Resnica in Dobro samo, zdaj mi ni treba več modrovati na lastno pest. Peter in Pavel sta zavrgla samovoljna prepričanja in postala sveta Peter in Pavel. Ker tudi sam želim ravnati po njunem zgledu in sprejeti Kristusa, bom danes posvečen v katoliškega duhovnika. Zapustimo modrovanje o dobrem in zlu in v veri sprejmimo Kristusa, ki edini ve, kaj je dobro.

Kratek povzetek reportažne rubrike naPOTki, ki je sicer na sporedu ob nedeljah ob 6.45

Poslanci bodo danes predvidoma potrdili novelo zakona o nalezljivih boleznih. Ta med drugim prinaša okrepljeno vlogo stroke in parlamentarni nadzor pri sprejemanju epidemioloških ukrepov. Minister za zdravje Daniel Bešič Loredan ob tem zagotavlja, da ne bodo zagovarjali obveznega cepljenja proti covidu. Ostaja pa cepljenje ključno priporočilo stroke. V oddaji boste slišali tudi:
- NATO bo Finsko in Švedsko po včerajšnji podpori Turčije povabil k članstvu v zavezništvu
- Pomočnica nekdanjega šefa kabineta Donalda Trumpa razkrila podrobnosti o okoliščinah kapitolske vstaje
- Izrazite toplotne obremenitve znova poudarile problematiko višjih temperatur v mestih

Osnovna, slovarska definicija koktajla pravi, da gre za mešano, odišavljeno pijačo, sestavljeno iz alkoholnih pijač, sadnih sokov in sladkorja. Prvi zapisi o takšnih pijačah segajo v začetek 19. stoletja v Združene države, kjer se je uveljavilo tudi ime »koktajl«, so se pa nato skozi desetletja sestavine spreminjale in danes bi težko soglašali, da je za dober koktejl dovolj mešanica alkoholnih pijač, sadnih sokov in sladkorja. Barista in barman Gal Aleksej Pilko iz koktajl bara Neubar v Ljubljani nam je v pogovoru razkril, v čem je skrivnost dobrega koktajla.

V času epidemije je količina mešanih komunalnih odpadkov začela naraščati in še vedno ne pada, opozarja gostja sredinega Svetovalnega servisa na Prvem po osmi Marinka Vovk iz Okoljsko raziskovalnega zavoda. Kakšne so priložnosti za zmanjšanje in preprečevanje teh odpadkov v dnevni rutini tudi v času dopustov? Mešani odpadki so namreč problematični zaradi bremena, ki ga prinašajo, so stroškovno zahtevni in okoljsko obremenjujoči, tudi v procesu proizvodnje.

Vsak delovnik se spomnimo katere izmed pomembnejših glasbenih obletnic, pa tudi zanimivosti in dogodkov doma in po svetu. Dober dan z Anjo Rupel ob 8.30 na Prvem.

Čez en mesec bodo na Hrvaškem odprli 2404 metrov dolg most, ki bo povezal polotok Pelješac s celino. Projektiral ga je slovenski inženir, ki je tako pripomogel k reševanju 300 let starega problema, s katerim so se spopadali naši južni sosedje. Marjan Pipenbaher je avtor več kot 200 mostov v Sloveniji ter v širši evropski regiji. Poleg omenjenega projekta na Hrvaškem, sodeluje pri projektu v Turčiji, projektira pa tudi železniška viadukta pri Črnem Kalu. Kateri so po njegovem mnenju najlepši mostovi na planetu in zakaj je za našo državo tako pomemben projekt Drugi tir?

Kaj so tehnološki fosili, je vsaj delno subjektivno vprašanje in odgovor je odvisen od tega, kdaj ste bili rojeni. Prostovoljci v društvu Računalniški muzej že od leta 2004 zbirajo bogato informacijsko dediščino. V ljubljanski Šiški je na ogled več kot 6500 primerkov, ki so spremenili družbo iz analogne v digitalno. Od najmanjšega mikročipa do orjaških centralnih računalnikov, od prve digitalne oblike Prešernovih pesmi do prvega znanstvenega kalkulatorja na svetu. O zbiranju, ohranjanju in oživljanju digitalne tehnične dediščine se bo prepričal Prvi na obisku Muzeja računalništva v sredo ob pol dvanajstih.

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Rubrika z dvema narodno-zabavnima vižama.

Državni zbor je dopoldne z 49-mi glasovi ZA in 20-mi glasovi PROTI sprejel novelo zakona o nalezljivih boleznih, s katerim po mnenju koalicije odpravljajo štiri ustavno sporne določbe, krepijo vlogo stroke in uvajajo parlamentarni nadzor nad vladnimi uredbami. V opozicijski SDS predloga zakona, ki ga je sicer pripravila iniciativa Pravna mreža, niso podprli, ker menijo, da je neizvedljiv. Pomisleke imajo tudi v Novi Sloveniji, a se o njem niso izrekli.

Drugi poudarki oddaje:
- Referenduma o RTV Slovenija ne bo, zavrnjen tudi predlog novele zakona o STA-ju.
- Američani napovedujejo krepitev vojaške navzočnosti v Evropi.
- Poziv državi k odkupu slovenskih žit.

Nekateri preostali poudarki oddaje:
Mladi spoznavajo poklice tudi prek tako imenovanjega senčenja.
Zanimanje za uporabo energetskih bonov po pričakovanjih pičlo.
Mednarodni strokovni ocenjevalci zadovoljni s kakovostjo živil pri nas.
Poletno dogajanje v Novem mestu bodo bogatili trije festivali.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Vrhunsko zasedanje zveze NATO, ki poteka v Madridu, odločilno zaznamuje vojna v Ukrajini. Ta je nepovratno spremenila dojemanje obrambne politike v Evropi in svetu, tako pri odgovornih kot v širši javnosti. Zavezništvo se je z vojaško pomočjo nedvoumno postavilo na stran Ukrajine, poleg tega bi se mu radi priključili še dve novi članici, Švedska in Finska. Vse to močno vpliva tudi na slovensko javnost ter na naš odnos do obrambe in zveze NATO. O novih razmerah, bistveno drugačnih od vsega, kar smo v tem pogledu poznali zadnjih trideset let, in prihodnjih korakih za zagotovitev varnosti, bo z gosti v studiu in našim posebnim poročevalcem iz Madrida Igorjem Juričem razpravljal Matej Hrastar.

Gosti:
- dr. Anton Grizold, državni sekretar v kabinetu predsednika vlade,
- dr. Jelena Juvan, predstojnica katedre za obramboslovje na Fakulteti za družbene vede,
- Dobran Božič, nekdanji načelnik generalštaba Slovenske vojske,
- Katja Geršak, izvršna direktorica Centra za evropsko prihodnost.

Vsak delavnik ob 18.10 se na Prvem odpravimo v svet kulture. Bodite z nami in s kolegi iz uredništva za kulturo 3. programa Radia Slovenija – programa Ars pri pregledu aktualnega dogajanja na kulturnem področju.

Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.

Čarovnik porabi preveč čarobnih besed …
Pripoveduje: Draga Potočnjak.
Napisal: V.V. Velde
Posneto v studiih Radia Slovenija 1992.

Velikokrat slišimo, kako mora izobraževanje odgovarjati na potrebe trga dela in gospodarstva, dobrih praks in primerov pa ne vidimo. Zato smo odšli na Šolski center Nova Gorica, ki združuje 5 srednjih šol, eno višjo šolo, moderni medpodjetniški izobraževalni center in dijaški dom ter je vključen v veliko projektov, tudi takih, ki so financirani iz evropskih kohezijskih sredstev. Izvedeli smo, kaj vse nastaja v njihovem Učnem izdelovalnem laboratoriju, kakšnega robota so programirali dijaki tehniške gimnazije, kaj počnejo elektrotehniki in kako so opremljene njihove delavnice.
Oddaja je pripravljena s finančno podporo Evropske unije. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske unije.

V zadnji oddaji Sami naši pred polentim odmorom se bomo pogovarjali o sledeh, ki jih je družina Karadžorđević pustila v Sloveniji. Predstavili vam bomo tudi prejmenika nagrade Mlado pero, Tanjo Božić in Sašo Puljarevića. Na začetku oddaje pa se po dveh letih prisilnega koronskega počitka vračamo na festivalske odre. Predstavljamo vam festival klasične glasbe, festival Ravanelius v srbskem mestu Ćuprija.

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Poezija pruskega pesnika, urednika in esejista Johannesa Bobrowskega (1917 – 1965) temelji na močnih, domala čutno nazornih, a tudi skrivnostnih, magičnih podobah, še najbolj podobnim podobam narave. A narava, v katero z izjemno poetično močjo domala vleče tudi bralca, je vse prej kot stvarnost, ki nas obdaja: je svet spomina, svet, ki so ga oblikovali starodavni miti, preplet raznolikih tradicij, svet, ki ga je zaznamovalo izkustvo srhljivega opustošenja, ki ga je za seboj pustila druga svetovna vojna.

Prevajalec: Alfred Leskovec
Interpret: Blaž Šef
Režiserka: Špela Kravogel
Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina
Mojstrica zvoka: Sonja Strenar
Urednica oddaje: Tina Kozin

Mineva 13 let, odkar je zaradin prevelikega odmerka zdravil, prezgodaj utihnil glas kralja popa in ene najbolj pomembnih glasbenih ikon 20. stoletja, Michaela Jacksona. Ne glede na vse škandale, obtožbe, čudaštva in plastične operacije, je Michael Jackson ustvarjal dobro glasbo in v Godbah z zgodbo, boste slišali majhen delček njegovega, sicer ogromnega glasbenega opusa.