Razširjena napoved oddaje Na današnji dan ob 12.05.

Prisrčnica je rubrika, ki vsak dan odpira prostor bodisi ljubiteljski glasbeni kulturi bodisi narodno-zabavni glasbi. Vsak dan prinaša novo zgodbo iz sveta zborovske glasbe, historične glasbe in plesa, ljudske glasbe, glasbe godb in pihalnih orkestrov, citrarskih zasedb, tamburaških in mandolinskih skupin, plesnih orkestrov ali pa iz sveta narodno-zabavne glasbe.

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.

Alain de Botton v svojem delu z naslovom »Skrb za status« v prvi vrsti raziskuje vzroke za strah pred tem, da smo nižje na družbeni lestvici, kot bi si želeli. Ugotavlja, da je ta vseprisotna skrb tesno povezana z občutjem sprejetosti v družbi, ki prav preko dodeljenega statusa stalno potrjuje našo vrednost in pomembnost – gre torej za družbeno pogojeno povezavo med statusom in ljubeznijo. Pri tem se naslanja na misel ameriškega psihologa Williama Jamesa iz 19. stoletja, ki je ugotavljal, kako družba vpliva na nas. Zapisal je zanimivo opazko, da nas je v resnici najbolj strah tega, da bi se znašli med ljudmi, ki bi nas popolnoma prezrli in jim ne bi bilo mar za nas. Če bi se vsak posameznik, na katerega bi naleteli, pretvarjal, da sploh ne obstajamo, bi najverjetneje »v nas kmalu zavrela jeza in preplavil bi nas nemočen obup, v primerjavi s katerim bi se najhujše telesne muke zdele kakor olajšanje.« De Botton se ob tej trditvi sprašuje, kako je mogoče, da ima družba tako velik vpliv na nas. Zakaj misel, da se nihče ne zmeni za nas, v nas povzroča tolikšno psihično trpljenje? Smo res tako zelo odvisni od nje? In dalje, zakaj pripisujemo tuji pozornosti tolikšen pomen?V nadaljevanju ugotavlja, da je mnenje družbe za nas tako zelo pomembno, ker se v nas očitno razrašča dvom o svojih vrlinah in kvalitetah. Kadar nismo trdno prepričani o lastni vrednosti, sodbo o nas samih utemeljujemo na podlagi tujega mnenja – »zavest o naši identiteti je ujetnica sodb naših bližnjih. Če jih naše šale spravljajo v smeh, postanemo kmalu prepričani, da smo zabavni. Če nas hvalijo, si za to pripisujemo velikanske zasluge. In če se izogibajo našemu pogledu, kadar stopimo v sobo, ali postanejo nestrpni, ko jim povemo, po kaj smo prišli, zlahka podvomimo vas in v svoje odlike.« Idealno rešitev za osvoboditev od te odvisnosti od tujih potrditev vidi v realni samooceni – če bi bolje poznali svojo vrednost in zaupali vase, »nas tuji namigi na našo nepomembnost ne bi prizadeli,« je prepričan filozof. Če bi bili bolj samozavestni, bi bili tudi manj občutljivi na zunanje opazke vseeno nam bi bilo, ali nas bližnji potrjujejo ali nas zapostavljajo oziroma se nam celo posmehujejo. Seveda se De Botton zaveda, da je doseči takšno miselno stanje zelo težko, saj za samozavest vseeno potrebujemo tudi nekaj zunanje potrditve. Toda že to, da se zavedamo naše odvisnosti od tujega mnenja, se mu zdi velik korak, saj tako ne bomo vselej dopustili, da nam družba pride do živega in nam poskuša odvzeti tiste kvalitete, ki pa jih vendarle imamo.

Lani septembra smo v Torkovem kvizu ob 120-letnici prve vožnje tramvaja po ulicah prestolnice obeležili ta dogodek in se sprehodili skozi zgodovino tramvaja pri nas. Decembra 2022 peljemo to zgodbo naprej. A tokrat ne po tračnicah temveč prek električnih žic! Torkov kviz o trolejbusih je s pomočjo Jožefa Trpine, dolgoletnega ljubiteljskrga raziskovalca in avtorja enciklopedije Avtobusi in trolejbusi Ljubljane (1927 do 1994), pripravila Darja Pograjc.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.

Novi Drugi pogled je pred nami in tudi nova država. V Beninu se je rodil Cocou Marius Mensah, ki ima v akademskem svetu pred svojim imenom tudi naziv docent doktor. Dela na mariborski pravni fakulteti, kjer je bil njegov prvi projekt po zaposlitvi vino. Kako in kaj, bo najbolje razložil kar sam v nadaljevanju. V oddaji pa nam podrobneje predstavi tudi svojo domovino, ki je mimogrede tudi domovina vuduja. Drugi pogled je pripravila Andreja Gradišar.

Tiste večstanovanjske stavbe, kjer sta več kot dva etažna lastnika in več kot osem posameznih delov, morajo imeti upravnika. Dober upravnik večstanovanjske stavbe deluje v interesu hiše in večine etažnih lastnikov, ohranja vrednost premoženja in skrbi za enostavnejše, cenejše in udobnejše bivanje. Kako pa je v praksi? Kaj je najpogosteje predmet spora med etažnimi lastniki in upravnikom? Kakšen je postopek zamenjave upravnika? Na ta in podobna vprašanja odgovorimo v torkovem Svetovalnem servisu, ko bo naš gost Bojan Bučinel, neodvisni svetovalec za upravljanje večstanovanjskih stavb.

Vsak delovnik se spomnimo katere izmed pomembnejših glasbenih obletnic, pa tudi zanimivosti in dogodkov doma in po svetu. Dober dan z Anjo Rupel ob 8.30 na Prvem.

Rubrika izpostavlja aktualne glasbene posebnosti, poroča o koncertnem dogajanju, novih glasbenih izdajah ter izpostavlja pregled glasbenih vsebin na Prvem.

Človek, ljudje, smo se vedno ukvarjali s svojim telesom in videzom. A zdi se, da se v sodobni potrošniški družbi, posamezniki pa tudi družba, s telesom oziroma videzom ukvarjajo bolj, več kot kadarkoli prej. Clovekova identiteta se v veliki meri definira preko telesa in sodobna družba želi predvsem mlado, čvrsto, vitko in tudi zdravo telo. V hektiki vsakdana in neoliberalnih zahtevah pa so te želje težje dosegljive, zmanjkuje nam časa. In estetska kirurgija je ena izmed področij, tehnik, orodij, ki omogočajo posamezniku, da preuredi telo v skladu s svojimi željami in prevladujočimi lepotnimi ideali. In tudi razmah uporabe estetke kirurgije in tudi nekirurških kozmetičnih/esteskih popravkov je enormen. Po njih posegajo vse mlajši in tudi zaradi vse večje cenovne dostopnosti tudi tisti ne posebej dobro gmotno opremljeni. Kako na vse te razmahe vplivajo mediji, predvsem družabna omrežja in kako se s tem spreminjajo kanoni lepote v vse bolj globaliziranem svetu pa tudi obče človeške, humanistične vrednote in človekovo samovrednotenje. To nas je zanimalo v tokratni Intelekti, ki jo je pripravila in vodila Liana Buršič z gosti: Sanja Rozman - zdravnica, psihoterapevtka, publicistka; prof. dr. Metka Kuhar – redna profesorica za področje socialne psihologije Fakultete za družbene vede v Ljubljani; prof. dr. Uroš Ahčan - specialist plastične, rekonstrukcijske in estetske kirurgije, redni profesor na Medicinski fakulteti v Ljubljani.

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Glas zasedbe Dan D, Tomislav Jovanovič – Tokac tokrat ostaja samo ob spremljavi klavirja odlične pianistke Emanuele Montanič - Sekulovič. Emanuela in Tokac v studiu 13 v intimnem vzdušju predstavljata pet skladb.

15 minutna oddaja je v prvi vrsti lokalno obarvana, namenjena predstavitvi dogajanj, problemov, uspehov v posameznih okoljih po vsej državi. V njej seveda najdejo prostor tudi vse pomembnejše domače in tuje novice, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.

Nekateri preostali vsebinski poudarki oddaje:- V Črnomlju položili temeljni kamen za novo šolo Loka.- S "Partnerstvom za kadre" so v Posočju vzbudili več zanimanja mladih za tehničlne poklice.- V Park vojaške zgodovine v Pivki prispel zanimiv eksponat - diverzantsko plovilo R2.- Po dveh letih vrnitev Miklavževega sejma v Murski Soboti v polnem obsegu.

Policija je s protestniki v obdobju vlade Janeza Janše ravnala neustrezno: uporaba prisilnih sredstev je bila nesorazmerna, vodni curek s primesjo plina so uporabili tudi tam, kjer kršitev sploh ni bilo, na primer proti invalidu na berglah. Kot je še poudaril vodja Direktorata za policijo Slavko Koroš, so poročilo zaradi sumov kaznivih dejanj odstopili tožilstvu.Druge teme:- Vlada sprejela predlog zakona o pomoči gospodarstvu; za subvencioniranje visokih cen elektrike in plina, ohranjanje delovnih mest in zagotavljanje likvidnosti podjetij predvidenih 1,2 milijarde evrov- Programski svet RTV Slovenija s pobudo za razrešitev generalnega direktorja Andreja Graha Whatmougha, ki pa ga na ponedeljkovo sejo, kot kaže, ne bo- V 95-em letu starosti umrl igralec Miha Baloh, znan iz kultnih filmov Maškarada in Draga moja Iza

Razmere na energetskem trgu so izjemno negotove, zato vse bolj pomembna postaja energetska neodvisnost. Kot ena od rešitev se na mikroravni pojavljajo energetske zadruge, ki običajno temeljijo na obnovljivih virih energije. Ali te res lahko zagotovijo samooskrbo? Kdo lahko ustanovi energetsko zadrugo in kako? S kakšnimi ovirami se pri tem srečujejo posamezniki in manjše skupnosti? Spremembe v energetiki se načrtujejo vsaj desetletje v naprej, v zdajšnjih razmerah pa je treba razmišljati hitreje. Zanimanje za priklapljanje sončnih elektrarn presega zmožnosti slovenskega omrežja. Država pa je obljubila spodbujanje energetskih zadrug. Bomo iz tradicionalnih energetskih virov prišli na razpršene rešitve in kaj bo to pomenilo za stabilnost zagotavljanja električne energije? O dilemah in možnih rešitvah voditeljica Metka Pirc s sogovorniki. Gostje: Tina Seršen, državna sekretarka na Ministrstvu za infrastrukturo;Boris Kupec, predsednik uprave Elektro Celje, podjetja za distribucijo električne energije; Gorazd Ažman, pomočnik direktorja področja za strateške inovacije v družbi Eles;Tomislav Tkalec, Focus, društvo za sonaraven razvoj.Oddaja je nastala s finančno pomočjo Evropske komisije v projektu Misija Mlada kohezija. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Unije.

Vsak delavnik ob 18.10 se na Prvem odpravimo v svet kulture. Bodite z nami in s kolegi iz uredništva za kulturo 3. programa Radia Slovenija – programa Ars pri pregledu aktualnega dogajanja na kulturnem področju.

Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.

Le kdo je prinesel darilo psičku, mucki in miški darilo?Pripoveduje: Zvezdana Mlakar.Napisala: Anja Štefan.Posneto v studiih Radia Slovenija 2007.

V kulturnem domu Artiče je v soboto, 19. novembra 2022, na oder stopilo 10 pevskih in godčevskih zasedb. Nastopili so: Naklanske ropotulje – mlade pevke ljudskih pesmi FS Podkuca, KD Dobrava Naklo in OŠ NakloPevci ljudskih pesmi KD FS Karavanke, TržičKapelski pubje, KD KapeleAlpski orkester AFS France Marolt, LjubljanaDrumlce, KUD Židan Parazol, LjubljanaLjudski pevci iz Luč, KUD Tone Mlačnik Luče Šuštarji, KD Rudija Jedretiča RibnoPevke ljudskih pesmi Kitice, FD »Anton-Jože Štrafela« MarkovciBéročka, Zavod Herbija Prlekija, Ljutomer Maroltovke in Maroltovski godci, AFS France Marolt, LjubljanaVečer je z besedo povezoval Tomaž Simetinger, slišali pa bomo tudi nekaj izjav članic in članov nastopajočih zasedb. Prireditev je spremljala tudi tričlanska strokovna žirija v sestavi Petra Trobec, Matej Jevnišek in Blaž Andrejka. Ta je ob koncu prireditve razglasil in podelil nagrade za 1., 2. in 3. mesto. 3. mesto po mnenju strokovne žirije so prejeli Šuštarji, KD Rudija Jedretiča Ribno. 2. mesto je strokovna žirija dodelila zasedbi Maroltovke in Maroltovski godci, Akademska folklorna skupina France Marolt, Ljubljana. 1. mesto po izboru žirije pa je dosegla Béročka (Selma Franov in Marinka Prelog) iz Ljutomera ter tako postala zmagovalka državne revije poustvarjalcev glasbenega izročila Napev – odsev. Iskrene čestitke!

Samosvoja balada izbrana v spomin dramskemu igralcu Mihi Balohu je izsek iz povojnega časa, ujetje podobe sveta, ki ga simbolizira vsakdanja predmestna ulica. Od tega sveta se poslavlja stari novinar Mohor, v njem pa se mešajo preteklost in sedanjost v vznemirljivem domišljijskem prepletu. Sporočilo igre je tako vera v obstoj dobrega, lepega in poštenega v večini ljudi.Tonska mojstrica: Metka Rojc; avtor izvirne glasbe: Marijan Vodopivec; režiserka: Rosanda Sajko. Mohor – Janez Albreht; Andrej – Miha Baloh; Olga – Slavka Glavin; Barbka – Štefka Drolc; Zlata – Ivanka Mežan; Urednik – Franjo Kumer; Piškurjeva žena – Mira Danilova; Puharjeva – Elvira Kralj; Peter Hren – Bert Sotlar; Liza Hren – Iva Zupančič; Štefan – Danilo Benedičič; Sulc – Aleksander Valič. Sodelovali so še – Mina Jeraj, Lučka Drolc, Branko Starič, Jelica Siard, Tone Gogala in Lenča Ferenčak. Produkcija Uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana decembra 1970.

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

V deseti oddaji zaključimo cikel o Bojanu Adamiču. O njem razmišljajo skladatelj in producent Jovan Adamov, pevka Gabi Novak ter urednik in režiser Dušan Hren.

Pesnica Petra Koršič se že dolgo posveča književnosti na vse mogoče načine: kot urednica, literarna kritičarka, ustvarjalka in izvajalka pogovorov o literaturi. Do zdaj je objavila dve pesniški zbirki in sicer Furlanka je dvignila krilo in Bog z mano. Zdaj pripravlja novo, ciklus pesmi z naslovom Ciprese pa je poslala tudi v uredništvo za kulturo Radia Slovenija. "To je zame poezija - miroljubni upor," je nekoč izjavila Petra Koršič. In res. Kot bomo slišali iz njenih verzov, z njimi ustvarja nežno vzdušje z izbranimi, a pomenljivimi besedami, ki dobijo poseben naboj v prosojnosti neizrečenega, pa naj govori o beguncih, menjavi letnih časov ali praznini med ljudmi.Interpretira Lučka Počkaj,režiserka Živa Bizovičar,urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten.Produkcija 2022.