Višje odškodnine
Moti jih tudi, da je koalicija med obravnavo zakona v DZ-ju povišala odškodnine. Te naj bi tako državo namesto prvotno predvidenih 75 milijonov stale 130 milijonov evrov. Takšno povišanje je po prepričanju predlagateljev vprašljivo, posebej zaradi zaostrenih finančnih razmer v državi. Ne strinjajo se niti z razširitvijo kroga upravičencev do odškodnin še na tiste izbrisane, ki so zaprosili za status po prvotni zakonodaji, a ga niso dobili, po prenovljeni zakonodaji pa zanj niso več zaprosili. Zato po besedah Strnada ne bi bilo nič narobe, če bi DZ o zakonu glasoval še enkrat.
Virant: Napako je treba popraviti
Minister za notranje zadeve Gregor Virant je poudaril, da je zakon nujen, če želi država spoštovati sodbo Evropskega sodišča za človekove pravice, po kateri bi morala država že junija letos sprejeti odškodninsko shemo za izbrisane. Za Viranta ni pomembno, kako je bil izbris izveden in kako ga poimenujemo, ampak je pomembno le, da Slovenija izbrisanim ni zagotovila pravice do bivanja v državi. Bila je storjena pravna napaka in treba jo je popraviti, je dejal.

Če zakon ne bi bil sprejet ...
Odškodnine bodo po njegovih besedah dobili le tisti, ki so si skušali status urediti, pa tudi tisti, ki so ga poskušali pridobiti po stari zakonodaji, vendar ga niso dobili, po novi zakonodaji pa zanj niso zaprosili. Da so med upravičenci tudi ti, je po njegovih besedah priporočilo odbora namestnikov ministrov Sveta Evrope. Poudaril je, da bi lahko izbrisani, če zakon ne bo sprejet, pred evropskim sodiščem iztožili višje odškodnine, zato bi imel padec zakona velike finančne posledice za državo.

Državni svetnik Dušan Semolič je v imenu interesne skupine delojemalcev povedal, da je zakon zanje sprejemljiv, vlado pa pozval, naj poveča dialog z izbrisanimi, da se ti ne bodo znova obračali na evropsko sodišče.

Po mnenju Darije Kuzmanič Korve (interesna skupina negospodarskih dejavnosti) država z zakonom izbrisanim priznava minimalen strošek, zato ji zaradi zakona ne grozi finančna nestabilnost. Bi pa lahko nastala, če zakon ne bo sprejet, je dejala.

Veta po besedah Milana Lukiča ne podpirajo niti v interesni skupini delodajalcev. Menijo namreč, da argumenti iz predloga za veto ne premagajo argumentov o tem, zakaj je zakon treba sprejeti. Zavedamo se, da zakon sprejemamo v neugodnem času, vendar je pravno napako, ki je bila storjena, treba popraviti, je dejal.

Državnega svetnika Alojza Kovšco je v splošni razpravi zanimalo, koliko bodo odškodnine dejansko stale davkoplačevalce, saj jih bo nekdo moral plačati. Vprašal se je tudi, zakaj sprejemamo zakon, če izbrisani z njim niso zadovoljni. Ali ga sprejemamo zato, da bomo izpadli lepi pred evropskim sodiščem, se je vprašal.

"Zakaj zakon, če izbrisani z njim niso zadovoljni"
Franc Kangler je napovedal, da bo veto podprl. Tudi on se je vprašal, čemu zakon, če izbrisani z njim niso zadovoljni in napovedujejo, da bodo kljub temu vlagali tožbe na evropsko sodišče. Vlada naj pripravi nov zakon, vmes pa vzpostavi dialog z izbrisanimi, je pozval.

Včasih je bilo rečeno, da izbrisani države ne bodo stali nič, danes pa smo pred drugačnimi dejstvi, pa je dejal Miloš Pohole. Ob tem je opozoril, da lahko odškodnine dosežejo tudi milijardo evrov.