Poslanci so kljub zavrnitvi dopolnil SDS-a podprli dopolnilo DL-ja in DeSUS-a, da izbrisani ne bodo prednostno obravnavani pri pridobitvi neprofitnega stanovanja. Poslanci so obrazložitve glasov predstavljali skoraj tri ure. Oglašali so se zlasti iz vrst SDS-a, ki jih zakonski predlog ni prepričal. Med drugim so izpostavljali finančne razmere v državi in poudarjali, da so predvidene odškodnine previsoke.
"Tranzicijski levici" so med drugim očitali, da so deset let zavračali dogovore in "vpili, da odškodnin ne more biti", medtem ko DZ zdaj odloča ravno o tem. "Me zanima, ali bo kapica, ki jo določate, preživela presojo na ustavnem in evropskem sodišču. In če ne preživi, bo Pandorina skrinjica neomejenih odškodnin dejansko odprta, škoda za Slovenijo pa neizmerljiva. Za zadevo, ki ste jo sami skuhali," je bil oster Branko Grims (SDS).

Nadaljevanje redne decembrske seje državnega zbora se je začelo z drugo obravnavo zakona o izbrisanih, ki je doživel precejšnje dopolnjevanje.

Največ dopolnil k zakonu je vložil SDS, večina pa se jih nanaša na spremembo besede izbris v prenos, čemur so poslanci največ pozornosti namenili že v dopoldanskem delu seje. V SDS-u so poudarjali, da se z izrazom izbrisani Slovenijo po nepotrebnem postavlja v slabo luč v tujini, medtem ko so v koaliciji izražali prepričanje, da ne gre za prenos posameznikov iz enega v drugi register, temveč za veliko napako države in odvzem njihovih temeljnih človekovih pravic.
Opozicijska dopolnila
V popoldanskem delu pa so v DZ-ju spregovorili predvsem o dopolnilih, s katerimi bi spremenili višino odškodnin, druge ugodnosti za izbrisane in čas, od katerega je mogoče zahtevati odškodnino.

SDS je z dopolniloma predlagal, da bi se odškodnina s predlaganih 50 evrov za vsak mesec izbrisa znižala na 25 evrov in da bi lahko najvišja dosojena odškodnina v sodnem postopku znašala le 2,5-kratnik (in ne trikratnik) odškodnine iz upravnega postopka.

V SDS-u so prepričani, da so odškodnine, ki so predvidene, previsoke, in bodo močno udarile po državnem proračunu. Grims je med drugim opozoril, da tudi določena najvišja odškodnina, ki jo je mogoče izterjati v sodnem postopku, ni zagotovilo, da bo res tako. Po njegovem mnenju se lahko namreč določba znajde na ustavnem sodišču, ki jo lahko tudi razveljavi.

Virant meni, da so odškodnine primerne
Notranji minister Gregor Virant je nasprotno ocenil, da so odškodnine primerne. Enakega mnenja je bila Maja Dimitrovski (PS), ki je pojasnila, da se po praksi Evropskega sodišča za človekove pravice odškodnina v odškodninski shemi določi v znesku od 40 do 50 odstotkov odškodnine iz pilotne tožbe.

V SDS-u so želeli z dopolnilom tudi določiti, da bi se odškodnina izplačala od takrat, ko je izbrisani vložil prošnjo za ureditev statusa, in ne od trenutka izbrisa, kot to predvideva predlog zakona.

Pri tem je Matej Tonin (NSi) napovedal, da bo omenjeno dopolnilo podprl, saj bodo sicer nagradili tiste, ki so odlašali z ureditvijo statusa. Minister Virant pa mu je pojasnil, da je tudi sam razmišljal, ali je v tem delu zakon dober, a je ugotovil, da zadeva drugače, kot je predvidena zdaj, ni rešljiva.

Pomisleki glede ugodnosti
Največ dopolnil v drugi obravnavi zakona je bilo vloženih na člena zakona, ki določata nekatere druge ugodnosti, do katerih bodo upravičeni izbrisani (pravica do plačila obveznega zdravstvenega zavarovanja, prednostna obravnava v programih socialnega varstva, državna štipendija ...).

V SDS-u so predlagali, da bi se večina omenjenih ugodnosti črtala. V DL-ju in DeSUS-u pa so predlagali, da izbrisani ne bi bili ena izmed prednostnih kategorij za pridobitev neprofitnega stanovanja, kar je bilo tudi sprejeto.
V PS-ju in SD-ju pa so medtem z dopolnilom zavzemali prav za to, da bi bili izbrisani upravičeni do neprofitnih stanovanj, ker so bili toliko let prej prikrajšani za marsikatero pravico. Janez Ribič (SLS) pa je opozoril, da bodo s tem v neenakopraven položaj spravili druge prebivalce.

Vinko Gorenak (SDS) pa je že zjutraj napovedal, da bo, če bo zakon sprejet v obliki, kot je predlagana, "verjetno treba razmisliti o tem, kaj bo še mogoče storiti po sprejemu zakona".

SDS o milijardnem strošku
Vlada računa, da bodo finančne posledice izplačila odškodnin znašale približno 130 milijonov evrov, pri čemer bi jih izbrisanim izplačali v petih obrokih. V SDS-u medtem menijo, da bi lahko bil ta strošek bistveno višji, lahko bi dosegel pol milijarde evrov, v najslabšem primeru pa celo več kot milijardo evrov.

Poslanci bodo danes obravnavali še novelo zakona o političnih strankah, novelo zakona o volilni in referendumski kampanji in o predlogu zakona o evidenci volilne pravice.
Virant: Avtomatično pošiljati glasovnice ni najbolj racionalno
Poslanci so končali tudi drugo obravnavo predloga zakona o evidenci volilne pravice. Polemike so se pojavljale zlasti pri novi ureditvi pošiljanja volilnih gradiv v tujino. Po pojasnilih notranjega ministra je zakon potreben zaradi uskladitve z evropskimi direktivami in tudi zaradi racionalizacije vodenja evidence volilne pravice, sestave, razgrnitve in zaključevanja volilnih imenikov ter izdaj volilnih kart.
Po besedah Viranta se namreč po zakonu o volitvah v DZ vsem državljanom Slovenije v tujini avtomatično in za vsake volitve pošilja glasovnico in volilno karto. A praksa je po njegovih besedah pokazala, da to ni najbolj racionalno.
Opozicija: Najprej popolnite evidence
Poslanci so razpravljali zlasti o četrtem členu predloga zakona, po katerem se posameznemu državljanu Slovenije v tujini ne bi več pošiljalo volilnega gradiva, če dvakrat zapored teh gradiv na določenem naslovu ne bi prevzel.

Na zadnjih predsedniških volitvah je bilo poslanih več kot 63.000 gradiv, glasovalo pa je v prvem krogu dobrih 7.000 volivcev, v drugem krogu še pol manj, je dejal minister. Ob tem je izpostavil, da gre le za tehnično novost in da bo posameznik lahko kadar koli sporočil pristojnim organom, če bo želel znova prejemati gradivo, kar bo tudi upoštevano.

Pomisleke nad novo ureditvijo volitev v tujini pa so izražali v SDS-u in NSi-ju. V SDS-u so predlagali, da se najprej ustrezno uredi evidence bivajočih v tujini in poišče boljši mehanizem za racionalizacijo. Da bi bilo treba izboljšati evidence, so se strinjali tudi v NSi-ju.