Država je v naložbo, ki je bila sprva ocenjena na 650 milijonov evrov, nato pa se je podražila na 1,428 milijarde evrov, vpeta tako, da jamči za 440 milijonov evrov vredno posojilo Evropske investicije banke (EIB). V zameno za poroštvo pa je morala Termoelektrarna Šoštanj (Teš) sprejeti več pogojev, ki jih je februarja 2012 določila vlada pod vodstvom takratnega premierja Janeza Janše. Slednji je pred komisijo povedal, da nanj niso pritiskali, je bilo pa zaradi podelitve državnega poroštva leta 2012 veliko javnih pritiskov.

Vlada se je po besedah predsednika SDS-a takrat morala odločiti, ali naj zadevo pripelje do konca. Ker je francoski Alstom izvajal pritisk, zadaj pa so bile bile iztožljive pogodbe in določeni roki pri naložbi, je vlada vztrajala, da se zadeva pripelje na raven odgovornosti, zato je, kot je pojasnil Janša, vlada zahtevala določena jamstva, da bo naložba dobičkonosna.

Janša: Nekdo je zavajal
Med drugim je Tešu naložila, da zniža naložbeno ceno projekta in da s Premogovnikom Velenje sklene dolgoročno pogodbo za lignit po najvišji ceni 2,25 evra na gigadžul.

"Zdaj se je izkazalo, da so bila ta jamstva lažna, ti ljudje bi morali biti v postopku," je poudaril.

Kot je pojasnil, ni bilo niti enega strokovnjaka, ki bi rekel, da cena za premog 2,25 evra za gigadžul, ki so jo postavili v Premogovniku Velenje, ni prava. Čeprav so imeli pomisleke o ceni tako on kot takratna ministra Andrej Vizjak in Zvone Černač, so dokumenti govorili drugače.

Ko je začel Teš 6 obratovati, se je videlo, da ta cena ne drži in da je nekdo zavajal oziroma goljufal, je povedal Janša in pokazal presenečenje, ker v tej točki ni zasledil nobene kriminalistične preiskave za to očitno goljufijo in zlorabo tistih, ki so se podpisali pod ceno premoga.

V obdobju konjunkture je bil projekt smiseln
Vlada, ki jo je vodil v obdobju 2004-2008, je Teš 6 uvrstila v resolucijo o nacionalnih razvojnih projektih, a to ni bil zavezujoč dokument, ampak le pripomoček za nadaljnje načrtovanje. Tisti čas je bilo obdobje konjunkture in je bil projekt smiseln, poraba elektrike je namreč naraščala, projekt je imel tudi večjo korist za nacionalno energetsko bilanco kot obstoječi bloki, je povedal.

Leta 2009 krivulje niso bile več takšne, okoliščine so se drastično spremenile, tistih 25 milijonov evrov za rezervacijo pa je predstavljalo malenkost v primerjavi s preostalimi izgubami, je presodil in dodal, da se je tu začela zgodba o javnih pritiskih – sindikati so grozili, zaposlenih v tej panogi ni bilo težko navdušiti nad perspektivami zaposlitve, že takrat se je lahko bralo, da so bili tudi grožnje in pritiski znotraj vlade, še posebej s strani SD-ja ali znotraj SD-ja.

"Ni šlo za šaleški lobi, ta je bil del nekega širšega lobija, drugače se stvari ne bi odvile v tej smeri," je ocenil Janša.

Leta 2009 bi projekt še lahko ustavili
Leta 2009 bi lahko projekt ustavili, prihranili bi veliko denarja, ko pa bi se pokazale pozitivne smernice, bi se lahko z investicijo nadaljevalo. "Ni bilo treba postaviti dokončne usode tega bloka, samo 'time out' bi si vzeli," je prepričan Janša.

Janša je pojasnil tudi, da njegova vlada v prvem mandatu nikoli ni odločala o tem, da se projekt podraži. "V času našega mandata ni bilo junaka, ki bi rekel, da je to projekt, ki bo stal eno milijardo evrov, razglasili bi ga za neprištevnega," je poudaril. Po njegovem mnenju se je v raznih dokumentih pripravljalo teren za podražitev.