Na Brdu pri Kranju namreč poteka celodnevni javni posvet o spremembah ustave, ki jih je pravosodno ministrstvo pripravilo v sodelovanju s strokovno skupino za spremembo ustave. Kot je še povedal Zalar, je namen sprememb ta, da razbremenijo ustavno sodišče, da bi se to lahko bolj usmerilo v reševanje pomembnih ustavnopravnih vprašanj. Soglasje naj bi, kot omenjeno, obstajalo, čeprav so prisotne še nekatere dileme.

Po njegovih besedah je najpomembnejša predlagana sprememba diskrecijsko odločanje ustavnega sodišča o sprejemu ustavnih pritožb in pobud za presojo ustavnosti in zakonitosti predpisa.

S spremembami bi se sicer odprla pot prenosu pristojnosti za presojo ustavnosti in zakonitosti predpisov, nižjih od zakona, na druga sodišča, je povedal.

V pogovorih s poslanskimi skupinami in s poslancema narodnosti so po besedah Zalarja ugotovili, da politika podpira postopek za iskanje rešitev v zvezi z novo opredelitvijo položaja in pristojnosti ustavnega sodišča. Prav tako se strinjajo, da postopek nadaljujejo tako, kot so ga začeli, in sicer s strokovno skupino, z razpravami v DZ-ju in s širšimi javnimi posveti, je dodal.

Bo vse tudi zapisano v ustavo?
Minister je napovedal še, da bodo razčistili vprašanje, ali naj se res vse pristojnosti ustavnega sodišča zapišejo v ustavo. Če določeno pristojnost ustavnega sodišča, denimo. glede referenduma, zapišemo v ustavo, s tem ta institut povzdignemo na raven ustavne materije, je pojasnil, s tem pa postane težje tudi sprejemanje te materije.

Kot je še dejal, je znano, da je glede referenduma veliko odprtih vprašanj in tudi nekaj pobud za spremembe, tako ustave kot zakona. "Menim, da je to lahko zelo tehten pomislek," je dejal minister.

V razpravi v poslanskih skupinah, je nadaljeval minister, se je postavilo tudi vprašanje, kako realizirati pooblastilo ustavnemu sodišču, da samo odloča, katere zadeve bo vzelo v reševanje, in sicer v razmerju do tistih, "ki so vložili pobude in pritožbe in ki ne bodo vedeli, ali se bo to v določenem roku storilo ali ne". Vprašanje je namreč, na kakšen način se bo prizadeti lahko seznanil s tem, je dodal Zalar.

Prav tako se je v poslanskih skupinah postavilo vprašanje, ali je res nujno, da se oži krog tistih, ki lahko zahtevajo oceno ustavnosti, je pojasnil minister.

Teršek in Kristan skeptična
Strokovnjaki so o predlaganih spremembah sicer podali različna mnenja. Kot meni pravni strokovnjak Andraž Teršek, je tako široka diskrecijska pravica, kot je predlagana, v nasprotju z ustavno demokracijo v Sloveniji.

Tudi pravni strokovnjak Andrej Kristan je medtem na posvetu zatrdil, da so predlagane spremembe nepotrebne, zato upa, da ne bodo sprejete. Ob tem je opozoril, da je kar 70 odstotkov ustavnih pritožb ugodenih. Glede uvedbe diskrecijske pravice je pojasnil, da ustavno sodišče ni akademija. "Profesorji lahko izbirajo vprašanja, ki so jim zanimiva," je povedal in dodal, da lahko potem ustavno sodišče preimenujemo v ustavni svet.

Grad in Krivic zadovoljna
Nekdanji ustavni sodnik Franc Grad pa meni, da so predlagane spremembe pot v pravo smer. Kot je dejal, bi predlagane spremembe lahko "ustavnemu sodišču dale nek zagon, da bi se lahko posvečalo kvaliteti svojega delovanja in se tako v večji meri ukvarjalo s sistemskimi vprašanji". Ustavno sodišče se namreč zdaj preveč ukvarja s konkretnimi primeri, kjer ne more pokazati svoje vrednosti, je v izjavi za medije ob robu javnega posveta na Brdu pri Kranju dejal Grad.

Prepričan je tudi, da je trenutni sistem postavljanja ustavnih sodnikov napačen, saj po njegovem mnenju odbija kandidate iz akademske sfere.

Nekdanji ustavni sodnik Matevž Krivic je v izjavi za medije ob robu posveta dejal, da ima sicer veliko pomislekov, a je v glavnem zelo zadovoljen.

Cerar in Bučar z zadržki
Miro Cerar ml. medtem meni, da je koristno, da se je začela razprava o ustavnih spremembah. "Mislim pa, da so te spremembe v določenih vidikih nedomišljene in nekoliko neuravnotežene," je dejal v izjavi za medije ob robu posveta.

Kot je dodal, je prenos nekaterih pristojnosti z ustavnega na redno sodstvo posebna materija. Zato, je opozoril, mora biti tukaj vlada in njena strokovna skupina za spremembo ustave pozorna. Pri tem je dodal, da je redno sodstvo "na udaru zaradi neučinkovitosti in predolgih sodnih postopkov, sedaj pa se razmišlja, da bi se jim dalo neke nove pristojnosti".

France Bučar pa je na posvetu dejal, da se strinja s tistim, kar je v predloženem gradivu o predlaganih spremembah prečrtano. Glede predlaganih sprememb 162. člena je dejal, da ne razume, "zakaj mora to iti v ustavo".

V izjavi za medije ob robu posveta pa se je Bučar vprašal, ali lahko s predlaganimi spremembami res dosežemo razbremenitev ustavnega sodišča. Prepričan je tudi, da je treba zadevo še dodelati, saj morajo biti ustavne spremembe "popolnoma jasne in čiste".