Slovenija bo v nedeljo praznovala že 26. leto svoje neodvisnosti. Pogled na statistične podatke iz časov osamosvajanja pa kaže, da se je podoba Slovenije v teh letih precej spremenila. Precej očitne so bile demografske spremembe, je povedal Martin Bajželj s statističnega urada (SURS). Povprečna starost prebivalca Slovenije je bila v začetku leta 1991 35,9 leta, prvi dan letošnje leta pa že 43 let.

Leta 1991 je bilo skoraj 21 odstotkov prebivalcev mlajših od 15 let, v začetku leta 2017 pa 14,9 odstotka. Še večja je razlika pri najstarejšem prebivalstvu. Leta 1991 je delež Slovencev in Slovenk, starih 65 let ali več, znašal le nekaj več kot desetino, 10, 8 odstotka. Zdaj pa predstavlja že skoraj petino celotnega slovenskega prebivalstva (18,9 odstotka).

Temu primerno se je povečalo tudi število upokojencev. Leta 1992 jih je bilo po podatkih SURS-a 420.000, leta 2016 pa je število upokojencev znašalo že 615.000. Ob osamosvojitvi je bilo tudi več delovno aktivnega prebivalstva (894.000) v primerjavi z lanskim letom (817.000) ter manj brezposelnih. Leta je 1991 je bilo število registriranih brezposelnih nekaj več kot 75.000 (stopnja brezposelnosti je bila 7,8 odstotka). Lani, ko so se razmere po gospodarski krizi umirile, pa je bilo v Sloveniji nekaj več kot 103.000 registriranih brezposelnih (stopnja brezposelnosti je znašala 11,2 odstotka).

Večji BDP, več brezposelnih
A čeprav se je število upokojencev povečalo in je stopnja brezposelnosti višja, kot je bila ob osamosvojitvi, je Slovenija bogatejša kot pred 26. leti. Bruto družbeni proizvod (BDP) na prebivalca Slovenije je bil leta 1991 skoraj štirikrat nižji (5100 evrov) kot leta 2016 (19.300 evrov). Glede na BDP se Slovenija uvršča že v zgornjo polovico EU-jevske 28-terice, in sicer na 13. mesto.

Slovenci tudi prejemajo višje plače kot v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja. Državni statistiki pa so tudi izračunali, da so cene od leta 1991 naraščale počasneje kot plače. Tako mora povprečni slovenski slehernik delati kar tretjino manj časa za nakup kilograma kruha, za kilogram kave pa skoraj pet ur manj.

Statistiki poudarjajo, da materialno blaginjo prebivalstva najbolj odraža individualna potrošnja na prebivalca v standardih kupne moči. Le ta je do leta 2008 naraščala in dosegla 80 odstotkov povprečja EU-ja. Nato pa je začela padati: tako je lani znašala 75 odstotka EU-jevskega povprečja. Kar Slovenijo uvršča ob bok Poljski. Podobni vrednosti so namerili tudi Grki, Slovaki (77 odstotka) ter Čehi (78 odstotka). Najvišjo individualno potrošnjo pa imajo prebivalci Luksemburga (132 odstotka).

Drugačna slika gospodarstva
Od osamosvojitve se je po ugotovitvah SURS-a močno spremenila podoba slovenskega gospodarstva. V začetku devetdesetih letih so bili glavni slovenski izvozni artikli cestna vozila (11 odstotkov izvoza), oblačila (10 odstotkov) in električni stroji in naprave (9 odstotkov). Cestna vozila in električne naprave še vedno ustvarijo največjo izvozno vrednost, lani 15 oz. 10 odstotkov. Desetodstotni delež imajo tudi farmacevtski in medicinski proizvodi. Slovenska tekstilna industrija pa je tako rekoč popolnoma propadla.

Manjše tveganje za revščino in družbeni rob
Stopnja tveganja revščine in stopnja tveganja socialne izključenosti sta se lani v primerjavi z letom 2015 znižali za 0,4 odstotne točke na 13,9 odstotka oz. za 0,8 odstotne točke na 18,4 odstotka. Za 3 evre se je znižal preg revščine na 7396 evrov, kar pomeni 616 evrov na mesec za enočlansko gospodinjstvo.

Prag tveganja revščine za štiričlansko družino, sestavljeno iz dveh odraslih in dveh otrok, mlajših od 14 let, je znašal 1294 evrov na mesec, prag za dvočlansko gospodinjstvo brez otrok pa 925 evrov na mesec.

Po podatkih iz raziskave Življenjski pogoji za leto 2016 je bila stopnja tveganja revščine v Sloveniji 13,9-odstotna. To pomeni, da je v Sloveniji z dohodkom, nižjim od praga tveganja revščine, živelo približno 280.000 ljudi. To je 7000 manj kot v leta 2015.

Med njimi je bilo 16,9 odstotka oz. 83.000 upokojencev, od tega 57.000 upokojenih žensk in 26.000 upokojenih moških. 61.000 je bilo brezposelnih, 50.000 je bilo delovno aktivnih, 46.000 mladoletnih otrok, 40.000 pa drugih.

Rob družbe najbolj grozi Posavju in Zasavju
V Sloveniji se je glede na leto 2015 lani znižala tudi stopnja tveganja socialne izključenosti (nesprejemanje posameznika ali skupine ljudi od družbenega okolja), in sicer za 0,8 odstotne točke. Znašala je 18,4 odstotka, kar pomeni, da je bilo tveganju socialne izključenosti izpostavljenih približno 371.000 oseb. Število oseb, izpostavljenih temu tveganju, se je znižalo zato, ker sta se znižali vrednosti dveh od treh kazalnikov socialne izključenosti, in sicer stopnja tveganja revščine in stopnja resne materialne prikrajšanosti.

Stopnja tveganja socialne izključenosti je bila najvišja v posavski (22,6 odstotka) in zasavski statistični regiji (22,4 odstotka), najnižja pa v primorsko-notranjski (12,9 odstotka) in obalno-kraški statistični regiji (13,9 odstotka).

Minute dela, potrebne za nakup kilograma živil