Šumi se je zavzel za spremembe zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, in sicer tako, da bi proti kršilcem uvedli sankcije. Foto: BoBo/Žiga Živulović jr.
Šumi se je zavzel za spremembe zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, in sicer tako, da bi proti kršilcem uvedli sankcije. Foto: BoBo/Žiga Živulović jr.

Predsednik Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) Robert Šumi je v nagovoru poudaril, da nujno potrebujemo spremembe v smeri večje transparentnosti in odgovornosti. Komisija je v 20 letih po njegovem mnenju postala institucija, ki ima v slovenskem prostoru ključno vlogo pri oblikovanju etičnega okvira naše države. S svojim preventivno-nadzorstvenim delom krepi integriteto v družbi in si prizadeva za vzpostavitev okolja, v katerem bodo "kršitve integritete in etičnosti ter korupcija postali visoko tveganje z nizkim donosom".

"A ker kljub našemu delu še vedno obstajajo posamezniki, ki jim ni mar za protikorupcijske institute, integriteto, transparentnost in odgovornost ter zasledujejo le osebni interes, na lestvicah zaznave korupcije nazadujemo oziroma stagniramo. Za izboljšanje tega stanja tako med drugim nujno potrebujemo spremembe ZIntPK-ja, vključno s sankcijami za kršitve integritete," je med drugim dejal.

Komisiji po njegovem mnenju brez sankcij "očitno ne bo uspelo vzpostaviti ustreznih standardov". Šele ko bodo ljudje začeli odgovarjati za kršitve, se bo v javnosti lahko utrdilo prepričanje, da pravna država dejansko deluje, je poudaril.

Poudaril je, da je skoraj leto dni na mizi nova resolucija o preprečevanju korupcije, ki lahko postane temeljno vodilo za boj proti korupciji v prihodnjih letih in desetletjih. "Zato je nesprejemljivo, da vlada predloga nove resolucije še ni obravnavala. In nujno je, da tu naredimo korak naprej. Mi bomo svoje delo zagotovo opravili," je zatrdil.

"Tudi po 20 letih politika KPK jemlje kot nekaj nujnega in njeno delo vedno na neki način onemogoča"

Izrazil je željo, da bo v prihodnje tudi slovenska politika spoznala, da država potrebuje tako institucijo in da KPK ne bo obstajal le zaradi izpolnjevanja mednarodnih standardov, temveč da bo široko prepoznan kot koristen, odločevalci pa si bodo njegove analize tudi želeli. "Čeprav se je v 20 letih za komisijo marsikaj spremenilo, pa ena stvar ostaja enaka. Odnos politike do nje, ki jo jemlje kot nekaj nujnega, in ne nekaj želenega, koristnega, in njeno uspešnejše delo praviloma vedno na neki način onemogoča," je poudaril v nagovoru.

A kljub vsemu je KPK po Šumijevem mnenju s svojim delovanjem v preteklih dveh desetletjih prispeval pomemben delež in s svojim delom izboljšal dejansko stanje v državi. Prepričan je, da je KPK odigral ključno vlogo pri oblikovanju etičnega okvira države, prispeval k večji ozaveščenosti o škodljivosti korupcije, h kreiranju sistemov za njeno preprečevanje ter h krepitvi integritete v javnem in zasebnem sektorju.

Slovesnosti se je udeležil tudi politični vrh: predsednik državnega sveta, predsednica republike, predsednica DZ-ja, prvi mož ustavnega sodišča, varuh človekovih pravic, predsednica Računskega sodišča ... Foto: BoBo/Žiga Živulović jr.
Slovesnosti se je udeležil tudi politični vrh: predsednik državnega sveta, predsednica republike, predsednica DZ-ja, prvi mož ustavnega sodišča, varuh človekovih pravic, predsednica Računskega sodišča ... Foto: BoBo/Žiga Živulović jr.

Prihaja Erar 2.0

Izpostavil je tudi nekatere prihajajoče spremembe. KPK bo predvidoma v decembru predstavil nadgrajeno različico spletnega orodja za nadzor javnosti nad porabo javnega denarja Erar, Erar 2.0. Napovedal je tudi skorajšnji poziv ministrstvom, neodvisnim organom in sorodnim institucijam, da po vzoru gospodarstva vzpostavijo sistem svojih pooblaščencev za integriteto.

Vlogo in pomen KPK-ja za družbo je poudarila tudi slavnostna govornica, predsednica republike Nataša Pirc Musar. "Praznujemo 20. obletnico ustanovitve tega pomembnega državnega organa in se ob tem spominjamo vsega, kar je bilo v teh dveh desetletjih doseženega – vsega truda, vsake zaznane kršitve, vseh pogumnih odločitev, ki so našo družbo pomaknile korak bliže idealu integritete in pravične družbe," je dejala.

Komisija je na slovesnosti posebno priložnostno priznanje za integritetno ravnanje podelila nekdanjemu direktorju zavoda za šolstvo in kandidatu za šolskega ministra Vinku Logaju. Priznanje prejel za svojo vlogo pri vzpostavitvi in soorganizaciji projekta Integriteta: skupni cilj generacij, ki v sodelovanju KPK-ja in zavoda za šolstvo poteka od decembra 2020. "Prenovljene učne načrte, ki podpirajo večjo vzgojno vlogo šole, in elemente, ki jih lahko prepoznavamo kot vzgojo in izobraževanje za integriteto, bodo uvajali od leta 2026 do leta 2029 in verjamem, da bomo s tem in z drugimi razvojnimi dejavnostmi dosegli cilje, ki smo si jih skupaj s komisijo zadali za 10 let," je napovedal Logaj.

Med tremi novimi ambasadorji KPK-ja je tudi komik in voditelj Tilen Artač, ki je povezoval program. (Na fotografiji skupaj s kolegom iz oddaje Kaj dogaja? Robertom Petanom.) Foto: BoBo/Žiga Živulović jr.
Med tremi novimi ambasadorji KPK-ja je tudi komik in voditelj Tilen Artač, ki je povezoval program. (Na fotografiji skupaj s kolegom iz oddaje Kaj dogaja? Robertom Petanom.) Foto: BoBo/Žiga Živulović jr.

Trije novi ambasadorji KPK-ja

Na prireditvi pa so se javnosti premierno predstavili trije novi ambasadorji integritete, in sicer humanitarka in podjetnica Ana Lukner Roljić, poveljnik Civilne zaščite RS Srečko Šestan ter imitator, komik in povezovalec večera Tilen Artač. Z ambasadorji KPK nagovarja širšo javnost o pomenu integritete, saj so integritetni posamezniki na vseh ravneh družbe ključni za uspešno preprečevanja korupcije.

Slovesnosti so se med drugim udeležili predsednica DZ-ja Urška Klakočar Zupančič, predsednik državnega sveta Marko Lotrič, več ministrov in poslancev, predsednik ustavnega sodišča Matej Accetto, predsednica Računskega sodišča Jana Ahčin ter generalni direktor policije Senad Jušić.