Ženski veslaški dvojec je prebil jez, ki ga je do konca razstrelil "sir Wigo", od takrat pa Britanci žanjejo medalje kot za stavo. Vse lepo in prav, super za gostitelje, da se jim silni vložki obrestujejo tudi na tekmovalnem polju, samo ne povsem ugrabit iger.

Zmaguje on, ti, mi vsi
"Ko osvojimo zlato medaljo, smo vsi zmagovalci," je pozvetek načina pokrivanja skorajda vseh britanskih medijev. Če je bila obrekovana kitajska plavalka Šiven Je sredi tedna še na naslovnici londonskih večernikov, se od takrat na prve strani britanskih medijskih prostranstev ne more prebiti niti Michael Phelps in njegovih osupljivih 21 olimpijskih medalj. Zdaj v nas zrejo samo še naslovi: Gold Ahoy!, Go Go Gold in Gold Gold Gold.

Bo nas odrešil Federer?
Da, Otok je zajela nepopisna zlata mrzlica, zdaj se je pa v wimbledonskem finalu za olimpijsko zlato znašel še Andy Murray. Tole bi znalo v nedeljo postati že peklensko. "Bog se nas usmili, Federer pa reši!" No, prvi korak k razumnosti so že naredile Kanadčanke, ki so končale nogometni pohod Britank. "Še tega se manjka, britanska nogometna norost in to na ženski "fuzbal"!"

Drugi dobitniki medalj?
Razumljivo, da v pokrivanju olimpijskih iger prevladuje pokrivanje domačih uspehov, a zadnje dni silnih uspehov do svojih pet minut slave v Veliki Britaniji težko pridejo že osvajalci srebra in brona. Plavalka Becky Adlington se je zjokala, ker ji ni uspelo ponoviti dvojnega zlata iz Pekinga in je pred domačimi navijači osvojila le dve bronasti medalji.

Ni omembe vredno
Seveda ob vsem tem tujci odpadejo kot gumb od hlač. Kolikokrat se je zadnje dni zgodilo, da se BBC One vključi na podelitev medalj šele v trenutku, ko je na oder stopil Britanec oz. Britanka, pri čemer kdaj pri "manjših" športih, kot je judo, niti ne navede vseh dobitnikov medalj!

Prvi vodonoša ostal globoko v senci
Sicer izredno simpatični Bradley Wiggins je že ob slavju v kolesarskem kronometru v sredo napovedal, kaj nas čaka. "Pomembno je le zlato, ostalo ni pomembno," je pred začetkom popivanja napovedal "sir Wiggo". In res, njegov ključni pomočnik ob zmagi na Touru in bronasti v kronometru Chris Froom je dobil pol minute za izjavo in kakšen skromen odstavek.

Pa pustimo Britance njihovi noriji, čeprav je res, da so me šokirali z odsotnostjo oz. plitvostjo pokrivanja tujih velikih uspehov. Pa še pojasnilo: Britanci so čisto fajn, dobri gostitelji, ustrežljivi prostovoljci, prijazni na cesti in za šankom, samo tole zlato, zlato, zlato ... Še pri šprintu na 100 m bo očitno glavna zvezda britanski šprinter Adam Gemili.

Usluga "Luce" sedmi sili. Pa kaj še!
Koliko tudi v Sloveniji cenimo nastope športnikov, ki so dali vse od sebe? Ali smo dejansko čisto na istem nivoju, kjer zaradi manjše populacije ne osvajamo po desetine medalj? Preračunavamo, ali smo še vedno najboljši po število medalj po glavi.

No, vsaj med novinarji jih je zagotovo veliko, ki s(m)o s 6. in preostalimi mesti čisto zadovoljni. V Kraljevi topniški vojašnici, kjer je potekalo bronasto streljanje Rajmonda Debevca, sem ob novici, da je Lucija Polavder izpadla, najprej pomislil: "Se zgodi, mi vsaj ne bo treba teči v ExCel." Ko sem si pozneje ogledal njen poraz in solze nesreče, sem se pošteno kesal za bogokletne misli. "Slovenci, ne sme vas biti strah, da ob medaljah ne bi primerno poročali o vas, saj od tega tudi živimo."

Mrzlici težko ubežiš
Spletni znanec me je opozoril, da me je v zadnjih "čivkih" zapustila duhovitost. Ne vem, zdajle me boli glava, kljub temu da nisem že dva dni spil niti enega piva, pravega apetita kljub manj in predvsem nerednim obrokom ni, občasna slabost, bolečine v hrbtu zaradi pretežkega nahrbtnika in neprestanega letanja po Londonu. Malo pobrskam po spletu, vnesem simptome in pri vrhu se izpiše rumena mrzlica. "Prosim, pa ne še jaz?! Čeprav je res, da sem videl v živo vse tri slovenske medalje ..."